VSL Sklep Cst 294/2018

Jedro

Četrti odstavek 34. člena ZFPPIPP zgolj primeroma našteva ravnanja dolžnika, ki lahko pomenijo neenako obravnavo upnikov, in ne gre za taksativno navedene primere. Neenako obravnavanje upnikov lahko pomeni tudi ravnanje, kakršnega zatrjuje upnik, to pa je, da je dolžnik ob bistveno enakih okoliščinah terjatve določenih upnikov priznal ter jih vključil v svoj program prestrukturiranja, medtem ko upnikove terjatve ni upošteval.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se v 1. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugovoru dolžnika zoper predlog za preklic odložitve odločanja upnika N. d.o.o. - v likvidaciji ugodilo in predlog za preklic zavrnilo, prav tako pa je (2.) ugodilo ugovoru dolžnika zoper predlog za preklic odložitve odločanja upravitelja in tudi ta predlog za preklic zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik ter predlagal spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Dolžnik je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 5. odstavkom 237a. člena ZFPPIPP sodišče na predlogu upravitelja ali upnika, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, prekliče odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: preklic odložitve) in začne stečajni postopek, če dolžnik: (1.) krši prepovedi iz 1. ali 3. odstavka 34. člena tega zakona, (2.) zamudi s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, (3.) ali upravitelju ne omogoči izvajanja nadzora v skladu s 4. odstavkom navedenega člena.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugovoru dolžnika zoper upnikov predlog za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ugodilo z naslednjimi razlogi: dolžnik je v ugovoru izkazal, da zatrjevano neupoštevanje celotne terjatve upnika v poslovnih izkazih dolžnika (bilančnih oziroma nebilančnih) ne pomeni neenakega obravnavanja po 34. členu ZFPPIPP v smislu kršitve po 237a. členu ZFPPIPP; sodišče se ni spuščalo v presojo pravilnosti evidentiranja terjatve upnika v poslovnih oziroma računovodskih izkazih dolžnika oziroma upoštevanje te v poročilu o finančnem prestrukturiranju dolžnika; za dejanje, ki je prepovedano po 3. odstavku 34. člena ZFPPIPP velja zlasti: preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo ter pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP, torej se predpostavlja dejansko razpolaganje s premoženjem s strani dolžnika in oškodovanje upnikov; upnik ni niti zatrjeval niti izkazal navedenih okoliščin; zgolj teoretično zatrjevanje neenakega obravnavanja upnikov zaradi neupoštevanja terjatve upnika v izkazih in poročilu o finančnem prestrukturiranju družbe, brez navajanja konkretnih in dejanskih razpolaganj dolžnika v smeri izvedenega neenakega poplačila upnikov, ne more biti razlog za preklic odložitve odločanja o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka.

7. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upnik v predlogu za preklic odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka zatrjeval, da iz poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja izhaja, da dolžnik pri svojih finančnih obveznosti ni upošteval terjatve upnika, ki izhaja iz poroštva dolžnika za obveznosti družbe B. d.o.o. po pogodbi o finančnem leasingu nepremičnine št. K13843/08 in iz sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št Pg 604/2015 v višini 2.432.567,71 EUR. Navajal je, da ima dolžnik v izvenbilančni evidenci v celoti knjižene obveznosti iz naslova poroštev za odvisne družbe do upnikov D. d.d., S. d.d., medtem ko so terjatve upnika knjižene le v znesku 105.652,97 EUR, pri čemer gre za obveznost, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi opr. št. VL 164868/2013. Dolžnik je v zvezi s terjatvijo upnika iz naslova poroštva po pogodbi o finančnem leasingu nepremičnine št. K13843/08 in iz sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št Pg 604/2015 navedel (zgolj) to, da gre za potencialno obveznost in da sodba še ni postala pravnomočna. Upnik je zato trdil, da s tem, ko dolžnik ne priznava obstoja upnikove terjatve iz naslova pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine št. K13843/08 in iz sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št Pg 604/2015 in je niti ne evidentira kot zunaj bilančno obveznost, upnika - predlagatelja stečajnega postopka, v primerjavi z ostalimi upniki neupravičeno postavlja v slabši položaj glede poplačila njegove terjatve. O namenih dolžnika, ki niso združljivi z dobro poslovno finančno prakso, po zatrjevanjih upnika pričajo tudi bremepisi, ki jih je upnik s strani dolžnikove odvisne družbe B. d.o.o. prejel po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka. Prejeti bremepisi se nanašajo na pogodbo o finančnem leasingu nepremičnine št. K13843/08, iz katere izhaja upnikova terjatev proti dolžniku. Iz bremepisov št. 1/2018, 2/2018 in 3/2018 izhaja domnevni dolg upnika do družbe B. d.o.o., v višini, ki presega 7.000.000,00 EUR, pri čemer družba B. d.o.o. plačila zneskov, ki izhajajo iz bremepisov do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni nikoli uveljavljala. Zato je upnik domneval, da gre pri zadevnih dobropisih za fiktivno ustvarjene terjatve, ki jih želi dolžnik preko svoje odvisne družbe (B. d.o.o.) izkoristiti za kompenziranje poroštvene obveznosti. Upnik je trdil, da navedeno poslovanje prav tako predstavlja neenako obravnavo upnikov, saj dolžnik, oziroma dolžnikova odvisna družba, s fiktivnim ustvarjanjem terjatev preprečuje oziroma namerava preprečiti poplačilo upnika v največjem možnem obsegu.

8. Višje sodišče soglaša s pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje pri presoji upnikovega predloga za preklic odloga o odločanju o začetku stečajnega postopka zgolj pavšalno navedlo, da je dolžnik v ugovoru izkazal, da zatrjevano neupoštevanje celotne terjatve upnika v poslovnih izkazih dolžnika ne pomeni neenakega obravnavanja upnikov, zaradi česar se ni spuščalo v presojo pravilnost evidentiranja terjatve upnika v poslovnih oziroma računovodskih izkazih dolžnika. Drži pritožbeni očitek, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da neupoštevanje upnikove terjatve ne pomeni kršitve prepovedi z 34. člena ZFPPIPP. Sodišče se ni ukvarjalo s pravilnostjo evidentiranja terjatve upnika v računovodskih izkazih, četudi ravno navedbe o (ne)obstoju upnikove terjatve v pretežni meri sestavljajo dolžnikov ugovor. Prav tako se ni opredelilo do upnikov navedb glede spornih dobropisov dolžnika, oziroma dolžnikovih odvisnih družb, za katere je upnik trdil, da predstavljajo fiktivno ustvarjene terjatve, ki jih dolžnik namerava izkoristiti za trditve o pobotu in s tem za trditve o neobstoju upnikove terjatve, kljub temu, da je za te trditve upnik predložil dokaze. V zvezi s tem dolžnik v ugovoru navaja, da upnikove terjatve ni evidentiral, ker ima družba B. d.o.o. kot leasingojemalec in glavni dolžnik po pogodbi o finančnem leasingu nepremičnine št. K13843/08 terjatev do upnika, ki presega znesek 7,2 milijona EUR, do česar se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo, čeprav je te navedbe upnik izrecno prerekal. Na ravnanje dolžnika v zvezi z izdanimi dobropisi je upnik opozoril tudi na naroku dne 13.3. 2018.

9. Višje sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da je sodišče s tem, ko ni navedlo razlogov, zaradi katerih je štelo, da je dolžnik s svojim ugovorom izkazal, da ni kršil prepovedi iz 34. člena ZFPPIPP, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, prvostopenjsko sodišče pa se tudi ni opredelilo do navedb upnika (in dolžnika) glede spornih bremepisov, s čemer je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kar je upnik izrecno uveljavljal.

10. Pritožbi pa je potrebno pritrditi tudi v delu, v katerem opozarja, da je prvostopenjsko sodišče očitno štelo, da neenaka obravnava upnikov pomeni zgolj ravnanje dolžnika, kot ga opredeljuje 4. odstavek 34. člena ZFPPIPP, to so preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo in /ali pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP. 4. odstavek 34. člena ZFPPIPP zgolj primeroma našteva ravnanja dolžnika, ki lahko pomenijo neenako obravnavo upnikov, in ne gre za taksativno navedene primere, kot bi to lahko izhajalo iz izpodbijanega sklepa. Neenako obravnavanje upnikov lahko pomeni tudi ravnanje, kakršnega zatrjuje upnik, to pa je, da je dolžnik ob bistveno enakih okoliščinah terjatve določenih upnikov priznal ter jih vključil v svoj program prestrukturiranja, medtem ko upnikove terjatve ni upošteval, kar pomeni, da so posledično neposredno omejene upnikove procesne pravice, ki bi jih imel kot stranka v postopku s strani dolžnika predlagane poenostavljene prisilne poravnave.

11. Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo potrebno opisane pomanjkljivosti odpraviti in v zadevi ponovno odločiti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

08.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 485/2015
• VSL sklep II Cpg 358/2011
• VSL sklep Cst 640/2016