<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 689/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.689.2018
Evidenčna številka:VSL00012617
Datum odločbe:22.06.2018
Senat, sodnik posameznik:Katarina Parazajda
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:stroški zdravstvenih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - dejansko stanje

Jedro

Toženec, ki je bil deležen zdravstvenih storitev tožeče stranke ob zvinu gležnja, jih je dolžan plačati, saj ni bil obvezno zdravstveno zavarovan, da bi stroške opravljenih zdravstvenih storitev zanj krila zavarovalnica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 71642/2016 s 13. 7. 2016, tako da mora toženec tožeči stranki plačati 53,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje.

2. Zoper takšno sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje toženec. Predlaga spremembo ali razveljavitev sodbe. Vztraja, da ni prejel računa.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ne presega 2.000,00 EUR (gre torej za spor majhne vrednosti, v katerem se uporabljajo pravila 30. poglavja ZPP), se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Pritožnik sicer uvodoma navede, da se pritožuje iz teh, torej zakonsko dopustnih razlogov, a vsebinskih očitkov v smeri kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava, v pritožbi ni.

6. To, ali je toženec prejel račun ali ne, je vprašanje pravilnosti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in tako ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Poleg tega gre za nepomembno dejstvo, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

7. Višje sodišče je zato opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe, kakršnega mu nalaga 2. odstavek 350. člena ZPP. Kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila storjena; materialno pravo, torej določbe Obligacijskega zakonika (OZ), Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa je sodišče ob odločanju o tožbenem zahtevku pravilno uporabilo. Pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje pritožbeno sodišče je tak: Toženec, ki je bil deležen zdravstvenih storitev tožeče stranke ob zvinu gležnja, jih je dolžan plačati1, saj ni bil obvezno zdravstveno zavarovan, da bi stroške opravljenih zdravstvenih storitev zanj krila zavarovalnica.

8. Ker torej pritožba ni utemeljena, kot je bilo pojasnjeno, pa tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev, da pritožnik pritožbene stroške krije sam.

-------------------------------
1 Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svoje obveznosti (1. odstavek 9. člena OZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 9, 9/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 458, 458/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNjMz