<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep VII Kp 47085/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:VII.KP.47085.2015
Evidenčna številka:VSL00013155
Datum odločbe:05.07.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbara Črešnar Debeljak (preds.), Mitja Šinkovec (poroč.), Vera Vatovec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:izvedenstvo - izvedenec psihiatrične stroke - postavitev izvedenca - odredba o postavitvi izvedenca - dovoljenost pravnih sredstev - nedovoljena vloga - zavrženje vloge - dovoljenost pritožbe - izločitev dokazov - zahteva za izločitev dokazov - izvedensko mnenje kot nedovoljen dokaz - vprašanja izvedencu - nedovoljena vprašanja

Jedro

Izvedenstvo psihiatrične stroke se ne postavlja (odreja) zgolj iz razlogov po 265. členu ZKP, ampak lahko tudi zaradi razjasnitve drugih vprašanj, ki so povezana s posledicami pri oškodovancu. Zoper odredbo o postavitvi izvedenca ni možna pritožba.

Izrek

Pritožba obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani vlogo, naslovljeno kot „Ugovor obdolžene A. A. na odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 1. 2018 v kazenskem postopku opr. št. I K 47085/2015“, kot nedovoljeno zavrglo.

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se je pritožila obdolženka brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev z ustavo določenih njenih pravic in pravic njenih otrok, ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje z napotilom, da sodišče prve stopnje odloči o predhodno podanem predlogu obdolženke o izločitvi psihiatričnega izvedeniškega mnenja, na katerega se odredba o dopolnitvi izvedenstva psihiatrije odraslih ter otroške in mladoletniške psihiatrije prvenstveno nanaša.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica v pritožbi obširno navaja, katere človekove pravice je sodišče prve stopnje kršilo z odredbo o dopolnitvi izvedeniškega mnenja, pri čemer se sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. Up-11/92. Razloge, na podlagi katerih je sodišče zavrglo njeno vlogo in so razvidni iz obrazložitve sklepa, napada v svoji pritožbi le posredno s sklicevanjem na kršitev njenih ustavnih pravic in ustavnih pravic njenih otrok.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (ZKP) njeno vlogo zavrglo kot nedovoljeno. Izvedenstvo je pomoč sodišču pri razjasnitvi pomembnega dejstva, kadar ni dovolj sodnikova povprečna strokovna razgledanost, pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da postavi izvedenca ali zahteva z odredbo dopolnitev izvedeniškega mnenja, pa ni podvržena preizkusu pritožbenega organa. ZKP zoper takšno odredbo namreč ne predvideva pritožbe.

6. V zvezi s pritožničinimi navedbami o kršitvi njenih ustavnih pravic kot tudi ustavnih pravic otrok pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da je obdolženka v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1 in je sodišče v skladu z 248. členom ZKP odredilo izvedenstvo kot tudi dopolnitev izvedeniškega mnenja. Pritožnica zmotno navaja, da je bilo izvedenstvo odrejeno na podlagi 265. člena ZKP in na takšni napačni predpostavki zatrjuje, da je bilo s takšno odredbo poseženo v z ustavo zagotovljene človekove pravice nje in njenih otrok. Izvedenstvo, kot tudi dopolnitev izvedenstva, pa je bilo odrejeno iz razloga zaščite otrok, kar ima v konkretnem primeru prednost pred njenimi pravicami, ki jih ima kot obdolženka.

7. Pritožnica izpostavlja, da so bila, tako z odredbo o postavitvi izvedenca kot tudi z odredbo o dopolnitvi izvedeniškega mnenja, izvedenki postavljena sugestivna vprašanja. O ustreznosti postavljenih vprašanj izvedenki pritožbeno sodišče ne more odločati, ker to ni predmet izpodbijanega sklepa. Naloga izvedenca sicer ni, da ocenjuje kontradiktornost dokazov, sodišče pa tudi ne sme izvedencu postavljati sugestivnih vprašanj in se mora v primeru, da pride do takšne situacije, izvedenec od takšnih vprašanj ograditi in na takšna vprašanja ne sme odgovoriti. V kolikor pa vseeno pride do odgovorov na takšna vprašanja, pa jih sodišče prve stopnje v svoji sodbi ne sme upoštevati.

8. V kolikor pritožnica smatra, da sta izvedeniško mnenje in dopolnitev tega mnenja takšen dokaz, ki se v kazenskem postopku zoper njo ne bi smel uporabiti, lahko zahteva izločitev takšnega dokaza. Glede na to, da je v teku glavna obravnava, pa se zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o zahtevi za izločitev dokazov, lahko stranke pritožijo le v pritožbi zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP).

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženke zavrnilo kot neutemeljeno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 76, 76/1, 248, 249, 249/1, 265, 340, 340/4
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 190, 190/1, 253, 253/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMjY2