VSL Sklep III Ip 3732/2017

Jedro

Določen 30-dnevni rok za izselitev, izpraznitev in izročitev prodane stanovanjske hiše kupcu je glede na okoliščine konkretnega primera primeren rok. Ta rok ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče v pravdnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe, in katerega trajanje je zakonsko predpisano v SZ-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da je dolžan v roku 30 dni po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino ID znak parc. 000 15/1 in nepremičnino ID znak parc. 000 16/2 in jo prazno oseb in stvari izročiti A. S.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik v delu, ki se nanaša na rok izpraznitve nepremičnine in predlaga, da se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi. Navaja, da je dolžnik odločitev sodišča pripravljen spoštovati, vendar meni, da je 30-dnevni rok za tako veliko dejanje prekratek. Zapustiti bo namreč moral vse, kar je celo življenje ustvarjal in kljub nesoglasjem z upnico ni pričakoval, da se ne bosta uspela dogovoriti o tem, da bi lahko do smrti živel v delu nepremičnine, saj so v vmesnem obdobju potekale mediacije in dogovori o načinu rešitve zadeve. Dolžnik je zato upal, da se bo z upnico uspel dogovoriti, saj je izselitev pri starosti 71 let oziroma iskanje novega bivališča velik stres, ki ga s težavo sprejmeš in se je nanj nemogoče vnaprej pripraviti. Poleg tega je dolžnik v zadnjem času slabega zdravstvenega stanja in je bil celo dvakrat operiran, za kar lahko predloži zdravstveno dokumentacijo, pa tudi njegovo finančno stanje je slabo, kar bo pomenilo dodatno omejitev pri reševanju stanovanjskega problema, saj je nepremičnina, ki je predmet izpraznitve, edino dolžnikovo bivališče. Drugih možnosti nima za razliko od upnice, ki lastno bivališče ima in ji ta nepremičnina ni življenjskega pomena tako kot dolžniku. Dolžnik upa, da bo upnica razumela navedeno situacijo in upoštevala dejstva in dolžniku omogočila podaljšanja roka izpraznitve. Dolžnik predlaga sodišču rok izpraznitve v maju 2018, saj pričakuje, da bi v takšnem času lahko našel primerno bivališče in izpraznil nepremičnini in ju predal upnici. Predlaga, da sodišče določi nov rok.

3. V odgovoru na pritožbo upnica predlaga zavrnitev pritožbe in predlaga, da sodišče naloži dolžniku povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Navaja, da je rok, ki ga je sodišče postavilo dolžniku, v katerem mora obe nepremičnini praznih oseb in stvari izročiti upnici, povsem ustrezen. Sklep in določen rok za dolžnika ne more predstavljati nobenega presenečenja, saj dolžnik že precej časa ve, da se bo moral iz nepremičnine izseliti. Najpozneje je to izvedel, ko je prejel zapisnik o prvi javni dražbi 9. 5. 2017, na kateri je upnica kupila dolžnikov solastniški delež do 1/2 nepremičnin, ki so bile predmet prodaje. Navedeno pomeni, da je dolžnik že več kot šest mesecev seznanjen, da bo nepremičnino moral zapustiti. Vse ostale dolžnikove navedbe so neutemeljene, pri čemer upnica navaja, da so med strankama sicer res potekala pogajanja o mirni rešitvi zadeve, vendar je interes za to pokazala zgolj upnica, dolžnik pa ne. Upnica je tedaj dolžniku predlagala, da ostane v delu nepremičnine in za tisti del plačuje najemnino in stroške, vendar dolžnik na to ni pristal. Predmetni izvršilni postopek teče že več kot sedem let in je imel dolžnik dovolj časa se pripraviti, da se iz nepremičnine izseli. Upnica razpolaga tudi z informacijami, da si dolžnik že nekaj časa pripravlja drugo bivališče in sicer v nepremičnini, v kateri prebiva njegova hči. V zvezi z navedbo dolžnika, da je slabega zdravja in dvakrat operiran, upnica ničesar ne ve, prav tako pa dolžnik za te svoje navedbe ni predlagal oziroma predložil nobenih dokazil. Dolžnik prejema pokojnino in ima na naslovu ... najemnike že vrsto let, kar je sam priznal v postopku pred Okrožnim sodiščem II P 1776/2008, kar pomeni, da dolžnik služi precej denarja mesečno in so njegove navedbe o slabem finančnem stanju neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami - v nadaljevanju ZIZ).

6. Tudi višje sodišče ocenjuje v izpodbijanem sklepu določen 30-dnevni rok za izselitev, izpraznitev in izročitev prodane nepremičnine (stanovanjska hiša) kupcu kot primeren rok. Dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih utemeljenih okoliščin, zaradi katerih postavljeni rok, glede na okoliščine konkretnega primera, ne bi bil primeren. V predmetni zadevi je namreč upnica kot kupka kupila solastniški delež na predmetnih nepremičninah na javni dražbi 9. 5. 2017 in tako postala lastnica nepremičnin do celote. Sklep o izročitvi solastniškega deleža dolžnika do 1/2 nepremičnin ID znak parcela 000 15/1 in ID znak parcela 000 16/2 z dne 9. 5. 2015 je postal pravnomočen že 23. 5. 2017 in že najmanj od takrat dalje je dolžniku znano, da se bo moral iz kupljene nepremičnine izseliti.

7. 192. člen ZIZ namreč v tretjem odstavku določa, da sodišče s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu določi tudi rok, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanja ali stanovanjske hiše, in takšen sklep predstavlja izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Ker je upnica v tem postopku izvršbe z nakupom 1/2 nepremičnine postala izključna lastnica teh nepremičnin, je sodišče prve stopnje v posebnem sklepu (po pravnomočnosti sklepa o izročitvi) pravilno naložilo dolžniku tudi izselitev in izpraznitev predmetnih nepremičnin. Paricijski rok za izselitev iz prodanega stanovanja ali stanovanjske hiše mora namreč določiti izvršilno sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ, pri čemer pa ZIZ ne določa nobenih konkretnih kriterijev za določitev dolžine tega roka. Po oceni višjega sodišča ta rok ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče v pravdnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe, in katerega trajanje je tudi zakonsko predpisano (v Stanovanjskem zakoniku, v nadaljevanju SZ-1). Gre za povsem različno pravno podlago, na kateri temelji obveznost izselitve iz stanovanja (v enem primeru se mora oseba izseliti kot bivši (so)lastnik, v drugem primeru kot bivši najemnik), poleg tega pa je dolžniku, ki mu je naložena izselitev v izvršilnem postopku, praviloma že dlje časa znano, da bo moral, v primeru uspešne prodaje stanovanja ali stanovanjske hiše v izvršbi, izpolniti navedeno obveznost. Upoštevaje navedeno, nastanek obveznosti izselitve iz prodanega stanovanja (stanovanjske hiše) za dolžnika ni mogel biti nobeno presenečenje, za izpolnitev te obveznosti določen 30-dnevni rok pa je glede na odsotnost drugih (posebnih) okoliščin primera, na katere sodišče v tem postopku ni bilo opozorjeno oziroma dolžnik za svoje navedbe o slabem premoženjskem ali zdravstvenem stanju ni predlagal in ne priložil nobenih dokazov, tudi povsem primeren rok (glede na določbo drugega odstavka 313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ bi sodišče dolžniku za izpolnitev te nedenarne obveznosti lahko določilo tudi krajši, vendar najmanj 15-dnevni rok).

8. V skladu z določbo tretjega odstavka 313. člena v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, začne rok za izpolnitev dajatve, ki ga določi sodišče, teči prvi dan po vročitvi prepisa sklepa stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Sodišče prve stopnje je tako začetek teka roka za izselitev dolžnika določilo v skladu z navedeno zakonsko določbo. Ker pa je pritožnik zoper odločitev o izselitvi vložil pravočasno pritožbo, mu bo začel paricijski rok za izselitev teči šele od vročitve tega sklepa višjega sodišča, s katerim je bilo odločeno o njegovi pritožbi¹.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve in odločitvi o sami pritožbi, glede na to, da ni navedla nobenega dejstva, ki sodišču ne bi bilo že na podlagi spisovnega gradiva znano, zaradi česar so stroški odgovora na pritožbo nepotrebni. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi z 15. in 38. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ (primerjaj Lojze Ude v: Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 56).

Datum zadnje spremembe:

09.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 231/2023
• VSC Sodba in sklep Cp 243/2021
• VSL Sklep I Cpg 74/2022