VSL Sklep III Ip 3497/2017

Jedro

Sodišče s popravnim sklepom ni odpravljalo očitne računske pomote pri ugotavljanju vrednosti dolžničinega deleža nepremičnine, temveč je naknadno popravilo zmotno ugotovljeno vrednost predmeta izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Dolžnica mora upniku v roku 8 dni od prejema sklepa plačati nadaljnje izvršilne stroške v znesku 331,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo sklep z dne 19. 11. 2015 o ugotovitvi vrednosti nepremičnine tako, da se ta glasi:

Ugotovi se, da vrednost dolžničinega dela nepremičnine z ID znakom parcela 000-000/18, ki je last dolžnice do 445/20000 (dolžničin delež na nepremičnini, ki v naravi predstavlja stanovanje št. 7 v podstrešju večstanovanjskega objekta na naslovu v K., ki stoji na parceli št. 000/18 k.o. X) na dan cenitve 20. 5. 2015 znaša 5.850,00 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa navaja, da je sodišče prve stopnje vrednost nepremičnine v tej zadevi že ugotovilo s sklepom z dne 19. 11. 2015, s katerim je ugotovilo, da znaša vrednost solastnega deleža 445/20000, ki v naravi predstavlja stanovanje v podstrešju stanovanjskega objekta, 11.700,00 EUR. Dolžnica je v času tega izvršilnega postopka postala solastnica tudi preostalega deleža (prav tako 445/20000), in sicer kot kupka v izvršilnem postopku zoper prejšnjega (so)lastnika J. S. Na večstanovanjski stavbi ni vzpostavljena etažna lastnina. Iz cenitve sodnega cenilca in sklepa z dne 19. 11. 2015 izhaja, da delež 445/20000 v naravi predstavlja podstrešno stanovanje v večstanovanjski hiši. Zato ni podlage za ugotovitev, da gre za računsko pomoto sodišča. Tudi iz izpodbijanega popravnega sklepa izhaja, da predstavlja 445/20000 v naravi podstrešno stanovanje v večstanovanjski stavbi. Sodišče pa je z izpodbijanim sklepom le prepolovilo vrednost tega stanovanja. Če je vrednost polovice stanovanja manjša, bi moral biti tudi opis solastnega deleža v naravi za polovico manjši. Sodni cenilec bi moral oceniti vrednost solastnega deleža in ne stanovanja, vendar nobena od strank na to ni imela pripomb. Sicer pa se postopek nahaja že v fazi po neuspešni prvi javni dražbi, zato ni jasno, kako naj bi sodišče v nadaljevanju upoštevalo tako spremenjeno vrednost nepremičnine, posledično pa bi bila prva javna dražba opravljena na podlagi nepravilne izklicne cene.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče je izvršbo dovolilo na nepremičnino, to je solastni del dolžnice 445/20000.¹ Sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine je bil izdan na podlagi cenilnega mnenja sodnega cenilca M. K., v katerem je sodni cenilec ugotovil vrednost solastnega dela 445/20000, kar po ugotovitvah izvedenca predstavlja dolžničino nepremičnino - stanovanje v podstrešju večstanovanjskega objekta v K. Pri ugotavljanju vrednosti je torej bilo upoštevano stanovanje in ne solastni del. Temu je sodišče prve stopnje v sklepu o ugotovitvi vrednosti sledilo tako, da je ugotovilo, da vrednost dolžničinega dela nepremičnine z ID znakom 000-000/18-0, ki je last dolžnice do 445/20000 (dolžničin del nepremičnine pa v naravi predstavlja stanovanje št. 7 v podstrešju večstanovanjskega objekta na naslovu v K. ...), na dan cenitve 20. 5. 2015 znaša 11.700,00 EUR.²

6. Ugotovitev vrednosti nepremičnine je dejansko vprašanje. Sodišče ugotavlja vrednost nepremičnine s sodnim izvedencem (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Morebitna zmotna ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je posledica napake pri izdelavi cenilnega mnenja, predstavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Kot taka predstavlja pritožbeni razlog. Zmotno ugotovitev dejanskega stanja morata stranki uveljavljati pred sodiščem prve stopnje oziroma v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi vrednostni nepremičnine.

7. Sodišče prve stopnje je v sedaj izpodbijanem sklepu pravilno povzelo stanje osnovnih pravnih položajev 1111111 in 0000000 ter pravilno ugotovilo, da je le pri prvem osnovnem pravnem položaju dovoljena zaznamba sklepa o izvršbi. V tej zadevi je vrednost predmeta izvršbe (solastnega dela nepremičnine) pravnomočno ugotovljena in se je izven postopka in pogojev, določenih v 178. členu ZIZ, ne sme spreminjati. Sodišče s popravnim sklepom ni odpravljalo očitne računske pomote pri ugotavljanju vrednosti dolžničinega deleža nepremičnine, temveč je naknadno popravilo zmotno ugotovljeno vrednost predmeta izvršbe. Ne drži pa pritožbena navedba, da pri tem ni spreminjalo opisa nepremičnine v naravi, saj je tudi pri opisu navedlo, da gre za dolžničin delež na nepremičnini (prej je bilo navedeno, da dolžničin del v naravi predstavlja nepremičnino, sedaj pa, da dolžničin delež predstavlja dolžničin delež nepremičnine). Vendar to ne spremeni dejstva, da je sodišče kršilo 328. člen ZPP in citirane določbe 178. člena ZIZ. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ni o ničemer za odločati.

8. V nadaljevanju postopka bo sodišče moralo upoštevati, da je sklep o ugotovitvi vrednosti pravnomočen in nadaljevati z nadaljnjimi izvršilnimi dejanji. Pri čemer bo moralo upoštevati, da je s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti ugotovljena vrednost predmeta izvršbe po sklepu o izvršbi, to je solastni del 445/20000. Predmet izvršbe po pravnomočnem sklepu o izvršbi je solastni delež in nič več ali drugače. Prav tako pa bo moralo potencialne kupce poučiti o napaki, ki se je pripetila pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine. Tega ni mogoče več sanirati s popravnim sklepom, kar pa ne pomeni, da morebitnih kupcev o nastali pomoti, ki je sedaj znana, ni dolžno informirati.

9. Pritožnik je s pritožbo uspel, zato mu mora nasprotna stranka vrniti nadaljnje stroške postopka, ki so odmerjeni po specificiranem stroškovniku na pritožbi. Odločitev o stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.

-------------------------------
¹ Glej sklep o izvršbi z dne 14. 2. 2013 v zvezi s predlogom za izvršbo. Sedaj gre za osnovni pravni položaj 1111111.
² Kar glede na stanje cenitve in povzetega stanja v izpodbijanem sklepu očitno predstavlja poleg osnovnega pravnega položaja 1111111, ki je predmet izvršbe v citiranem sklepu o izvršbi, še osnovni pravni položaj 0000000, glede katerega pa ni bil izdan sklep o izvršbi, pa je bil očitno zmotno upoštevan v postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine. Da je sodišče problem zaznalo že pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti, izhaja iz dopisa z dne 14. 10. 2015 (list. št. 191), naslovljenega na sodnega cenilca. Višje sodišče ugotavlja, da je bil glede zadnjega osnovnega pravnega položaja šele kasneje (po izdaji izpodbijanega sklepa) izdan sklep o objektivni kumulaciji.

Datum zadnje spremembe:

09.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 310/2014
• VSL Sklep I Cp 905/2018
• VSK sklep I Ip 235/2009