VSL Sklep I Cp 2665/2017

Jedro

Pri vročitvi s tako imenovano fikcijo po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP dejanski trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v poštnem predalčniku, ni odločilen.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Pritožnica in predlagatelji sami krijejo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so parcele 1697/5, 1698/1, 1701/9 in 1701/11, vse k. o. X, pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z naslovom F. 31, 33 in 35.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče vsebine pritožbe natančneje ne povzema.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je prepozna.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo 8. 9. 2017, torej pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). Po prehodni določbi 3. odstavka 125. člena novele ZPP-E je pritožbeno sodišče postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, nadaljevalo po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E.

6. Pri vročitvi s tako imenovano fikcijo po 3. in 4. odstavku 142. člena ZPP dejanski trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v poštnem predalčniku, ni odločilen. Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s 3. odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok petnajst dni, v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se namreč po 4. odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno po poteku roka, torej na zadnji dan tega roka. Pomen teka in izteka oziroma posledic izteka roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP je treba iskati v povezavi s tistimi določbami zakona, ki urejajo tek rokov. ZPP to ureja v osmem poglavju prvega dela zakona. Te določbe povejo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon, kar pomeni, da se v primeru, če najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po 3. odstavku 142. člena ZPP, naslovnik ne dvigne sodne pošiljke, z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno. Ta dan se po 2. odstavku 111. člena ZPP nato ne všteva v rok, ki teče od vročitve, v konkretnem primeru v pritožbeni rok.¹

7. Obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje (izpodbijani sklep), in rok petnajst dni, v katerem mora pisanje dvigniti, je bilo pooblaščenki nasprotne udeleženke v poštnem predalčniku puščeno 14. 9. 2017. Izpodbijani sklep je bil torej pritožnici po odvetnici vročen po poteku petnajstdnevnega roka, 29. 9. 2017. Pritožbeni rok je po 2. odstavku 111. člena ZPP začel teči prvi naslednji dan po vročitvi, torej 30. 9. 2017 in bi iztekel 14. 10. 2017. Ker je bil ta dan sobota, je rok v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP iztekel 16. 9. 2017. Pritožba, ki je bila vložena neposredno pri Okrajnem sodišču v Ljubljani 17. 10. 2017, je torej prepozna.

8. Višje sodišče jo je zato v skladu s 1. odstavkom 346. člena ZPP zavrglo.

9. Ob prepozni pritožbi stroški odgovora na pritožbo ne ustrezajo kriteriju potrebnih pravdnih stroškov v smislu 1. odstavka 155. člena ZPP, zato jih predlagatelji krijejo sami. To velja tudi za pritožnico, a zaradi neuspeha s pravnim sredstvom.

-------------------------------
¹ Tako: sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010, II Ips 39/2012 in drugi.

Datum zadnje spremembe:

13.06.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2369/2018
• VSL Sklep I Cp 1423/2021
• VSL Sklep II Cpg 1074/2017