VSL Sklep I Cpg 362/2018

Jedro

Glede na to, da ob vložitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES, bi morala tožeča stranka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama, česar pa ni storila.

Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožeče stranke pač na voljo.

V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.

Zgolj prepisovanje zakonskega besedila tretjega odstavka 11. člena ZST-1 v predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse brez nadaljnjih ustreznih pojasnil, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati strankino zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi takšna unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, zagotovo ne zadošča.

Plačilo sodne takse ni procesna predpostavka za dopustitev spremembe (razširitve) tožbenega zahtevka (prvi odstavek 105.a člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek (I. točka izreka), nadalje je zavrnilo njen podredni predlog za obročno plačilo sodne takse za redni postopek (II. točka izreka) ter končno še njen podredni predlog za odlog plačila sodne takse za redni postopek (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev oziroma odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ugodi ter toženi stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb in predloženih dokazov tožeče stranke k predlogu za taksno oprostitev z dne 6.3.2018 (priloge A1 do A6 spisa) ter na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc (izkaz poslovnega izida in bilanca stanja tožeče stranke na dan 31.12.2016 v prilogi C2 spisa) ugotovilo, da je imela tožeča stranka na dan 31.12.2016 189.619,09 EUR sredstev, od tega 36.222,22 EUR dolgoročnih sredstev v obliki opredmetenih osnovnih sredstev in 153.396,87 EUR v obliki kratkoročnih sredstev (od tega 84.759,77 EUR v obliki zalog, 795,16 EUR v obliki kratkoročnih posojil, 66.177,65 EUR v obliki kratkoročnih terjatev in 1.664,29 EUR v obliki denarnih sredstev), njen kapital (t. j. presežek njenih sredstev nad obveznostmi) pa je znašal 14.817,67 EUR. Njene kratkoročne obveznosti pa so znašale 81.476,08 EUR. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje nadalje ugotovilo, da predstavljajo kratkoročna sredstva tožeče stranke na dan 31.12.2016 več kot 726-kratnik zneska zadevne sodne takse za redni postopek (211,00 EUR), presežek kratkoročnih sredstev nad kratkoročnimi obveznostmi (71.920,79 EUR) pa več kot 340-kratnik zneska zadevne sodne takse. Navedbe tožeče stranke v smeri, da se je stanje v letu 2017 močno poslabšalo, je sodišče prve stopnje ocenilo kot premalo konkretizirane, prav tako pa je menilo, da bi tožeča stranka, na kateri je trditveno in dokazno breme, v zvezi s temi svojimi navedbami morala predložiti novejše podatke, česar pa ni storila. Sodišče prve stopnje je nadalje ocenilo, da tožeča stranka ni pojasnila, zakaj zadevne sodne takse kljub zgoraj pojasnjenem premoženjskem stanju ne zmore plačati v celotnem znesku, naenkrat in v 15-dnevnem roku, oziroma, da ni pojasnila, zakaj bi vsa svoja sredstva potrebovala ravno v takšni obliki in v takšnem obsegu, kot jih ima sedaj. Ob tem je sodišče prve stopnje še izpostavilo, da je imela tožeča stranka, kljub evidentiranemu pomanjkanju sredstev za poplačilo obveznosti na transakcijskih računih, na dan 31.12.2016 tudi 1.664,29 EUR denarnih sredstev. Na podlagi vsega pojasnjenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožeča stranka ima premoženje, ki ji omogoča plačilo sodne takse v celotni višini, v enkratnem znesku in v 15-dnevnem roku, brez da bi bila zaradi tega ogrožena njena dejavnost, zaradi česar je njene predloge za oprostitev plačila, za obročno plačilo in za odlog plačila sodne takse zavrnilo.

5. Tožeča stranka pritožbi prilaga bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2017 (za katera navaja, da prej nista bila izdelana). Navaja, da iz navedenih listin izhaja, da so se sredstva v enem letu znižala iz 189.619,09 EUR na 113.941,84 EUR. Dolgoročna sredstva so se zmanjšala za kar 10.000 EUR oziroma za 1/3. Denarna sredstva znašajo 0,00 EUR, kapital pa je negativen (-2.234,33 EUR). Pri tem so se kratkoročne obveznosti tožeče stranke povečale iz 81.476,00 EUR na 102.279,04 EUR. Pojasnjuje, da osnovnih sredstev, katerih nujno ne potrebuje za opravljanje dejavnosti, nima ter da nima nobenih zalog ali sredstev, ki bi jih lahko prodala. Tožena stranka ji skupno dolguje preko 60.000,00 EUR, prav tako pa je v predmetni pravdi že razširila zahtevek, ki po novem presega 45.000,00 EUR, tako da bo primorana plačati bistveno višji znesek sodne takse kot je zgolj 211,00 EUR. Ravno zato, da bi lahko izboljšala svoje poslovanje in finančni položaj, je tudi sprožila pravdne postopke zoper toženo stranko. Vsa sredstva, ki jih prejme za opravljeno delo, gredo upnikom, ki zoper njo vodijo izvršbo. V letu 2017 je poslovala z izgubo 17.052,00 EUR. Sodišču prve stopnje očita, da ni skrbno presodilo vseh okoliščin glede njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ter da je svojo odločitev oprlo le na selektivno izbrane podatke.

6. Glede na to, da ob vložitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse dne 6.3.2018 letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES¹, bi morala tožeča stranka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama (6. odstavek 12.a člena v zvezi z 2. odstavkom 12.b člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)), česar pa ni storila. Tožeča stranka glede okoliščin iz 3. v zvezi s 5. odstavkom 11. člena ZST-1 za leto 2017 ni zadostila trditvenemu bremenu, saj razen tega, da ima transakcijske račune blokirane že 40 dni, ni navedla niti enega številčnega podatka. Navedbe, da se je njeno poslovanje v letu 2017 močno poslabšalo in da je naročnik, od katerega je tožeča stranka eksistenčno odvisna, prenehal plačevati obveznosti, tako da je tožeča stranka zašla v hude finančne (likvidnostne) težave, ne pomenijo substanciranih navedb v smislu 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1, saj morajo biti navedbe določne in tako opredeljene, da jih je mogoče dokazno preizkusiti. Poleg ustreznih trditev pa bi morala tožeča stranka v dokaz le-teh priložiti še vsaj vmesno bilanco za leto 2017. Tako šele v pritožbi podane konkretnejše navedbe o zmanjšanju sredstev, povečanju obveznosti, negativnem kapitalu, neobstoju gotovinskih sredstev in izgubi v letu 2017 ter v zvezi s tem priložena bilanca stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2017 predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP), saj tožeča stranka ni izkazala, da brez svoje krivde konkretnih podatkov in vsaj vmesne bilance za leto 2017 ni mogla navesti oziroma predložiti že v predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 6.3.2018. Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožeče stranke (t. j. dne 26.3.2018) pač na voljo (izkaz poslovnega izida in bilanca stanja tožeče stranke na dan 31.12.2016 v prilogi C2 spisa).²

7. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ustrezno upoštevalo tako napotke iz 5. odstavka 11. člena ZST-1 kot tudi iz 8. člena ZPP. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zgolj na selektivno izbrane podatke. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov dostopnih iz javnih evidenc (5. odstavek 12.a člena v zvezi z 2. odstavkom 12.b člena ZPP) pravilno ugotovilo premoženjsko stanje tožeče stranke, kot je povzeto v 4. točki obrazložitve tega sklepa. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.³ Temu bremenu pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka v predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ni zadostila. Enako velja tudi glede okoliščin v zvezi s tem, da bi takojšnje plačilo sodne takse v celotnem znesku lahko ogrozilo dejavnost tožeče stranke, saj zgolj prepisovanje zakonskega besedila 3. odstavka 11. člena ZST-1 v predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse brez nadaljnjih ustreznih pojasnil, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati njeno zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi takšna unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, zagotovo ne zadošča. V zvezi s tem podane pritožbene navedbe so prepozne (337. člen ZPP), pa tudi sicer še vedno presplošne.

8. Plačilo sodne takse ni procesna predpostavka za dopustitev spremembe (razširitve) tožbenega zahtevka (1. odstavek 105.a člena ZPP)⁴, ne glede na to pa tudi višina takse (1.005,00 EUR) za novo, povečano vrednost predmeta postopka v bistvenem ne vpliva na pravilnost ugotovitev in zaključka sodišča prve stopnje, kot so povzeti v 4. točki obrazložitve tega sklepa.

9. Glede na navedbe in predložene dokaze tožeče stranke v predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ter podatke iz javno dostopnih evidenc v času odločanja o tem predlogu (t. j. dne 26.3.2018), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo likvidnostno, premoženjsko in finančno stanje tožeče stranke ter na podlagi tega njen predlog utemeljeno zavrnilo.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz prve točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 je bilo na spletnem portalu AJPES objavljeno šele dne 26.4.2018.
² Smiselno enako npr. tudi sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 917/2015 z dne 14.7.2015, opr. št. II Cpg 785/2015 z dne 4.6.2015 in opr. št. I Cpg 921/2014 z dne 27.5.2014.
³ Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1288/2015 z dne 23.10.2015 in opr. št. I Cpg 60/2015 z dne 22.4.2015.
⁴ Enako npr. tudi sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1571/2014 z dne 14.5.2015.

Datum zadnje spremembe:

11.06.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 921/2014
• VSL sklep I Cp 2093/2016
• VSL sklep II Cpg 785/2015