VSL Sodba VI Kp 27777/2016

Jedro

Na pravilnost odločitve o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi v kazenskem postopku določbe ZFPPIPP ne morejo vplivati, saj je sodišče ob ugotovitvi, da si je pravna oseba v stečaju s kaznivim dejanjem pridobila premoženjsko korist, le-to po izrecni zakonski določbi dolžno odvzeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolžena pravna oseba je dolžna plačati 50,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo pod točko I. izreka obdolženo A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem in prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter ji izreklo kazen 10 mesecev zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist. Pod točko II. izreka je obdolženo pravno osebo B. - v stečaju v skladu z določbo 42. člena KZ-1 in 3. točko četrtega člena v zvezi s 7. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) spoznalo za odgovorno za kaznivo dejanje, opisano pod točko I. izreka sodbe. Na podlagi prvega odstavka 6. člena ZOPOKD je odločilo, da se obdolženi pravni osebi ne izreče sankcija, se ji pa odvzame protipravno pridobljena premoženjska korist v višini 7.117,80 EUR. Pod točko III. izreka sodbe je odločilo, da se obdolženo A. A. in pravno osebo B. - v stečaju oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2. Zoper izpodbijano sodbo se je pritožil stečajni upravitelj obdolžene pravne osebe "iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da višje sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje."

3. Na pritožbo je odgovorila okrajna državna tožilka in predlagala njeno zavrnitev ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena izvajanja pritožnika so usmerjena v izpodbijanje odločbe o odvzemu premoženjsko pravne koristi obdolženi pravni osebi, zoper katero je začet stečajni postopek. Pritožnik ob sklicevanju na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) trdi, da so terjatve treh delavk, ki so bile podlaga za nastanek protipravne premoženjske koristi, prenehale zaradi zamude prekluzivnega roka za prijavo njihovih terjatev v stečajnem postopku. Posledično meni, da pravni osebi premoženjske koristi ni mogoče odvzeti, saj bi bili v nasprotnem primeru oškodovani vsi upniki, ki so svoje terjatve v stečajnem postopku prijavili pravočasno.

6. Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje obdolženi pravni osebi B. - v stečaju odvzelo protipravno pridobljeno premoženjsko korist v višini 7.117,80 EUR, ki se nanaša na neizplačane plače, regres in odpravnino za tri oškodovanke, ki v kazenskem postopku niso priglasile premoženjskopravnega zahtevka. Ostale oškodovanke so svoje terjatve do pravne osebe kot njihovega nekdanjega delodajalca prijavile v stečajnem postopku in se v predmetnem kazenskem postopku o njih ni odločalo.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopenjska odločitev o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi pravni osebi pravilna in zakonita, saj ima vso podlago v določbi prvega odstavka 6. člena ZOPOKD, po kateri se odgovorni pravni osebi v stečaju ne izreče kazen, lahko pa se ji izrečeta odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov. Zakonska ureditev sledi temeljnemu načelu, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega (prvi odstavek 74. člena KZ-1), pri čemer je namen instituta odvzema protipravne premoženjske koristi v restituciji stanja, ki je bilo spremenjeno v posledici kaznivega dejanja oziroma v vzpostavitvi pravnega stanja, ki je bilo prekinjeno zaradi storilčeve kršitve pravnih pravil. Če je povečanje premoženja na strani pravne osebe nastalo kot posledica izvršenega kaznivega dejanja, ne bi smelo predstavljati dela njenega premoženja in posledično tudi ne dela stečajne mase, zato je pravilno in pravično, da se pravni osebi ta korist v kazenskem postopku odvzame.

8. Pritožbeno izpostavljena problematika, ki zadeva posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov, se nanaša na vprašanje načina izvršitve odločbe o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi pravni osebi v stečajnem postopku in je predmet stečajnega postopka, v katerem se odloča, ali je posamezno terjatev potrebno prijaviti v stečajni postopek in kdaj¹ ter kakšne posledice ima morebitna neaktivnost upnika.² Na pravilnost odločitve o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi v kazenskem postopku pa določbe ZFPPIPP ne morejo vplivati, saj je sodišče ob ugotovitvi, da si je pravna oseba v stečaju s kaznivim dejanjem pridobila premoženjsko korist, le-to po izrecni zakonski določbi dolžno odvzeti.

9. Pritožbeni razlogi glede na navedeno niso podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo stečajnega upravitelja pravne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in ker pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP pazi po uradni dolžnosti, sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (391. člen ZKP).

10. Odločitev o plačilu stroškov, nastalih v zvezi s pravnim sredstvom, temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in prvem odstavku 95. člena ZKP v povezavi s specialnimi določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodna taksa je odmerjena po tarfini številki 7406 ZST-1 in znaša 50,00 EUR. Ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1, po kateri pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, je sodišče druge stopnje odločilo, da je pravna oseba dolžna plačati sodno takso v celotnem znesku.

-------------------------------
¹ Po določbi prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP je potrebno v stečajnem postopku prijaviti tiste terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. Če upnik zamudi prekluziven zakonski rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče prepozno prijavo terjatve zavrže (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
² V primeru odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi pravni osebi je upnik država, ki ima do pravne osebe terjatev iz naslova odvzete premoženjske koristi.

Datum zadnje spremembe:

29.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Kp 24608/2013
• VSK Sodba IV Kp 47610/2015
• VSM Sodba IV Kp 17927/2016