VSL Sklep IV Cp 2934/2017

Jedro

Če je predlagateljica želela podati svojo izjavo v neformalnem razgovoru s sodnikom, bi ji prvo sodišče glede na njene razloge to moralo omogočiti, saj je namen neformalnega razgovora prav v tem, da otrok (tudi na ta način) lahko uresniči svojo pravico do izjave v postopku. Takšno ravnanje sodišča narekuje tudi prvi odstavek 22.g člena ZPND. Okoliščina, da je bila predlagateljica na neformalnih razgovorih že v treh postopkih, od tega tudi v zadevi IV P 1192/2017 (v kateri se obravnava njen zahtevek za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, in sicer da jo sodišče zaupa materi), je z vidika zagotavljanja procesnih pravic predlagateljice v tem postopku nepomembna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izrek ukrepov po 19. členu ZPND.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek pred drugim sodnikom. Navaja, da je nasprotni udeleženec na zaslišanju 16. 10. 2017 lagal sodišču. Sodišče je kljub ugotovljenemu nasilju nasprotnega udeleženca zavrnilo predlog, ne da bi zaslišalo predlagateljico. Z njeno prošnjo, naj se jo zasliši izven naroka, se sodišče sploh ni ukvarjalo. Škodljiva ravnanja nasprotnega udeleženca po pobegu predlagateljice od njega je sodišče interpretiralo kot neškodljiva ali jih je relativiziralo ali pa jih je preprosto ignoriralo. Sodišče je kršilo pravico predlagateljice do izjave. Moralo bi upoštevati posebni procesni položaj, ki ga imajo otroci kot žrtve nasilja. Zavrnitev prošnje za zaslišanje predlagateljice krši tako temeljna načela ZPP kot specialne določbe ZPND o posebnem varstvu otrok. Sklicuje se na določbe 4. člena in 5. člena ZPND. Zgrešeno je stališče prvega sodišča, da bi zaslišanje predlagateljice izven obravnave pomenilo kršitev načela kontradiktornosti. Nesmiseln je argument sodišča, da ponoven neformalen razgovor ne bi bil v korist otroka. Zaradi opustitve zaslišanja predlagateljica ni imela možnosti izpovedati glede dejstev in okoliščin, zaradi katerih se boji nasprotnega udeleženca in potrebuje zaščito pred njim. Predlagateljica je sama zaprosila sodišče za zaslišanje izven obravnave, saj si želi, da bi bila po dolgih letih trpljenja končno slišana. Zapisnik v zadevi IV P 1192/2017 z dne 11. 10. 2017 ne odraža resničnega dejanskega stanja. Sodišče je kršilo pravico do izjave tudi s tem, ko je upoštevalo mnenje CSD o oceni ogroženosti, ne da bi se opredelilo do navedb predlagateljice v vlogi z dne 2. 8. 2017. Kot primer izsiljevanja nasprotnega udeleženca in siljenja k stikom je predlagateljica navedla zahtevo nasprotnega udeleženca, da mora sama priti k njemu domov po osebne stvari in garderobo, ter prepoved nasprotnega udeleženca, da bi te njene stvari prevzela babica ali pa bi jih prinesel brat. To izsiljevanje je trajalo približno pol leta in je predlagateljici povzročalo hudo stisko. Na svojo garderobo je čakala pet mesecev. Sodišče je zavrnilo predlog predlagateljice kljub ugotovitvi, da so v predmetni zadevi izpolnjeni zakonski znaki nasilja v družini. Ker je sodišče sprejelo kot resnične njene navedbe o preteklem nasilju nasprotnega udeleženca nad njo bi moralo spoštovati tudi njeno zahtevo, naj jo nasprotni udeleženec pusti pri miru in naj je ne nadleguje s telefonskimi klici in SMS sporočili. Protispisna je ugotovitev sodišča, da nenadzorovanih stikov oziroma siljenja k stikom ni bilo. Sodišče napačno razlaga, da lahko predstavlja nenadzorovane stike le fizični kontakt, ne pa tudi nadlegovanje po sredstvih komuniciranja. To nadlegovanje je nasprotni udeleženec izvajal s pošiljanjem žaljivih SMS sporočil in vsiljivih vabil ter z izsiljevanjem, da predlagateljica pride sama po garderobo. Ravnanje nasprotnega udeleženca predstavlja poseg v ustavno pravico predlagateljice do dostojanstva in varnosti. Očitana dejanja nasprotnega udeleženca po odselitvi predlagateljice predstavljajo psihično nasilje, saj ta dejanja predlagateljico močno vznemirjajo in po mnenju njenega kliničnega psihologa preprečujejo uspešno izvedbo terapije. Predlagateljica se boji nasprotnega udeleženca, kar je bistveno za razumevanje njene SMS voščilnice za rojstni dan. Predlagateljica je jasno povedala, da bo imela stike z nasprotnim udeležencem, če in ko bo to sama želela. Predlagani ukrepi po ZPND ne predstavljajo nobene ovire za odločitev o stikih. Če bi predlagateljica imela željo po stikih z nasprotnim udeležencem, bi ga poklicala in se z njim srečala, vendar pa take želje nima, saj potrebuje predvsem mir in varnost. Zaradi pristranskega sojenja v njeno škodo predlagateljica predlaga, da se za primer razveljavitve sklepa odredi sojenje pred drugim sodnikom.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica je po prejemu vabila na zaslišanje na naroku 16. 10. 2017 predlagala prvemu sodišču, da se je ne zasliši neposredno na naroku, ampak da sodišče izvede njeno zaslišanje na ta način, da z njo opravi neformalen razgovor na sodišču (prvi odstavek 410. člena ZPP). Svoj predlog je obrazložila s tem, da se nasprotnega udeleženca glede na njegovo ravnanje boji, da še vedno potrebuje zdravniško pomoč in zato hodi na terapijo h kliničnemu psihologu ter da potrebuje mir, ne pa stikov ali srečanj z nasprotnim udeležencem, saj jo že njegova SMS sporočila zmedejo in prestrašijo.

6. Prvo sodišče je svojo odločitev, da ne opravi neformalnega razgovora s predlagateljico, obrazložilo s tem, da predlagateljica nastopa kot udeleženka v postopku, zato njenega zaslišanja izven obravnave sodišče ne more izvesti, ker bi to pomenilo kršitev načela kontradiktornosti. Razen tega je menilo, da izvedba ponovnega neformalnega razgovora s predlagateljico ne bi bila njej v korist, ker je bila predlagateljica pred tem na neformalnem razgovoru na sodišču že v treh postopkih, da vsebina neformalnega razgovora na naroku 11. 10. 2017 v zadevi IV P 1192/2017 ustreza dokaznemu namenu v tem postopku in da večkratno spraševanje o občutljivih družinskih dogodkih lahko otroku pusti hujše psihične in čustvene posledice.

7. Navedeno stališče prvega sodišča, da neformalen razgovor iz procesnih razlogov ni prišel v poštev, je napačno. Mladoletni družinski član oziroma otrok uživa posebno varstvo pred nasiljem (prvi odstavek 4. člena ZPND). Če je otrok žrtev nasilja, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka (5. člen ZPND). Dolžnost ravnanja po 5. členu ZPND zavezuje sodišče tudi tako, da mora izvesti postopek z vidika zagotavljanja zaščite žrtve in spoštovanja njene integritete. Če je predlagateljica želela podati svojo izjavo v neformalnem razgovoru s sodnikom, bi ji prvo sodišče glede na njene razloge to moralo omogočiti, saj je namen neformalnega razgovora prav v tem, da otrok (tudi na ta način) lahko uresniči svojo pravico do izjave v postopku. Takšno ravnanje sodišča narekuje tudi prvi odstavek 22. g člena ZPND. Okoliščina, da je bila predlagateljica na neformalnih razgovorih že v treh postopkih, od tega tudi v zadevi IV P 1192/2017 (v kateri se obravnava njen zahtevek za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, in sicer da jo sodišče zaupa materi), je z vidika zagotavljanja procesnih pravic predlagateljice v tem postopku nepomembna.

8. Ker prvo sodišče ni opravilo neformalnega razgovora s predlagateljico, je s tem kršilo njeno pravico do izjave v postopku, kar je po prvem odstavku 354. člena ZPP narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Pri tem v ponovljenem postopku ne bo šlo za vprašanje ugotavljanja okoliščin z vidika odločanja o stikih med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ampak za presojo, ali je ravnanje nasprotnega udeleženca pred predlagateljičino odselitvijo k materi in po odselitvi pomenilo obliko njegovega psihičnega nasilja nad predlagateljico, ki je prizadelo predlagateljico do te mere, da se je znašla v duševni stiski, zaradi česar bi lahko bili na mestu nekateri ukrepi sodišča iz 19. člena ZPND. Ocena ogroženosti CSD z dne 4. 7. 2017 ne zajema podatkov o dejanjih nasprotnega udeleženca, ki jih predstavljajo poslana SMS sporočila predlagateljici (ki so po svoji vsebini neprimerna in predstavljajo poseg v predlagateljičino integriteto) in njegovo pogojevanje, da lahko predlagateljica dobi svoje stvari (garderobo) le v primeru, če pride osebno ponje (kar predstavlja poseg v dostojanstvo predlagateljice), zato ta ocena ne more imeti tehtnega pomena.

9. Prvo sodišče je ugotovilo, da so bili v ravnanjih nasprotnega udeleženca izpolnjeni zakonski znaki nasilja v družini. Če bo v ponovljenem postopku ugotovilo, da je nasprotni udeleženec prizadel duševno integriteto predlagateljice, bo v tej luči treba razumeti tudi pomen njenega sporočila (voščila) nasprotnemu udeležencu ob njegovem rojstnem dnevu. Ne gre za to, da bi predlagateljica želela vsakršen kontakt z nasprotnim udeležencem, ampak si očitno želi njegov drugačen odnos (bolj spoštljiv, čuten in razumevajoč).

10. Pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu predlagateljice za dodelitev zadeve drugemu sodniku, ker za to ni bilo utemeljenih razlogov. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 8 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (člen 343/3 ZPP), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

14.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 845/2019
• VSM Sklep III Cp 62/2021
• VSL Sklep IV Cp 2761/2017