VSL Sklep I Cpg 17/2018

Jedro

Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.

Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo tožbe sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja teh ustavnih pravic in ne za njihovo omejitev oziroma kršitev.

Tudi v primerih, ko je predlog za taksno oprostitev podan hkrati s tožbo, izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

Skladno z določili ZST-1 lahko rok za plačilo sodne takse za tožbo prične teči šele po pravnomočnosti odločitve, da je stranka dolžna plačati sodno takso.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 11. 12. 2017 se delno ugodi in se II. točka izreka sklepa spremni tako, da se pravilno glasi:

"Tožeča stranka mora plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje (tožbo) po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 697,00 EUR po že izdanem plačilnem nalogu I Pg 81/2017 z dne 13. 9. 2017, pri čemer začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po prejemu tega sklepa višjega sodišča."

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točka I. in II. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za taksno oprostitev z dne 21. 9. 2017 (I. točka izreka), nadalje je odločilo, da mora tožeča stranka plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje (tožbo) po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 697,00 EUR po že izdanem plačilnem nalogu I Pg 81/2017 z dne 13. 9. 2017, pri čemer začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa (II. točka izreka) ter zavrnilo ugovor tožeče stranke z dne 21. 9. 2017 zoper plačilni nalog (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožečo stranko oprosti plačila sodne takse po določilih Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) ter ugodi njenemu ugovoru zoper plačilni nalog. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu z 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko oprosti plačila taks, ji dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje taks. Za primere, ko je taksni zavezanec pravna oseba, so pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo določeni v 4. in 5. odstavku navedenega člena ZST-1. Po 3. v zvezi s 4. odstavkom istega člena ZST-1 sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks¹, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju.² Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Tožeča stranka je v predlogu za taksno oprostitev navedla zgolj, da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njeno poslovanje, saj trenutno nima sredstev za plačilo sodne takse. V dopolnitvi predloga je še dodala, da je imela v letu 2016 negativni poslovni izid, bilančno izgubo v višini 54.202,84 EUR, da nima prihodkov od prodaje ter da ima zaprte transakcijske račune.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka okoliščine v zvezi s tem, da bi takojšnje plačilo sodne takse v celotnem znesku lahko ogrozilo njeno dejavnost, več kot skromno utemeljila. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.³ Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev oziroma predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse (7. in 212. člen ZPP), pa v obravnavani zadevi ni izpolnjeno. Tožeča stranka namreč ni navedla minimuma tistih dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1, ki opravičuje njen predlog. Tožeča stranka z zaprtjem transakcijskih računov in z bilančno izgubo izkazuje slabo likvidnostno in finančno stanje. Po 5. odstavku 11. člena ZST-1 pa je sodišče pri odločanju o taksni oprostitvi (kot tudi o predlogu za odlog ali obročno plačilo takse) dolžno upoštevati poleg finančnega in likvidnostnega stanja tudi premoženjsko stanje predlagatelja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz bilance stanja izhaja (priloga C1 spisa), da ima tožeča stranka opredmetena osnovna sredstva v vrednosti 13.401,64 EUR in kratkoročne poslovne terjatve v višini 40.440,93 EUR, pri čemer tožeča stranka v predlogu in njegovi dopolnitvi ni podala nobenih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati njeno zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost. Šele v pritožbi podane trditve, da ima tožeča stranka negativni kapital in kratkoročne obveznosti v višini 72.182,85 EUR, predstavljajo pritožbeno novoto, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj tožeča stranka v pritožbi ni navedla, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za taksno oprostitev (337. člen ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

7. Samo z zatrjevanjem bilančne izgube in zaprtjem transakcijskih računov, brez ustreznih in pravočasnih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja, tožeča stranka s predlogom za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna. Sodišče prve stopnje je tako glede na v predlogu podane pomanjkljive trditve pravilno zaključilo, da premoženjsko, likvidnostno in finančno stanje, ki se kot celota upošteva pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev oziroma za odlog ali obročno plačilo taks, tožnici omogoča, da sredstva za plačilo takse za tožbo (v višini 697,00 EUR) zagotovi takoj, v celotnem obsegu, brez ogrožanja lastne dejavnosti.

8. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da tožeči stranki z obrazloženo zavrnitvijo predloga za taksno oprostitev ni bila kršena pravica do sodnega varstva oziroma enakega varstva pravic (22. in 23. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, URS). Teh temeljnih človekovih pravic glede na njihovo naravo ni mogoče uresničevati neposredno, ne da bi bil način njihovega uresničevanja predpisan z zakonom (2. odstavek 15. člena URS). Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke (105.a člen ZPP) za obravnavo tožbe sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja teh ustavnih pravic in ne za njihovo omejitev oziroma kršitev.⁴ Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo tožbe dostopa stranke do sodišča ne otežuje nesorazmerno⁵, saj je ta pravica stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1. Kot je bilo že pojasnjeno, je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer je trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja teh pogojev na stranki oziroma predlagatelju, če pa ta trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja teh pogojev ne zadosti (kakršna je situacija tudi v predmetni zadevi), zahtevano plačilo sodne takse glede na povedano ne pomeni nesorazmernega oteževanja in kršitve pravice do dostopa do sodišča, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnica.

9. Tožeča stranka izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega ugovora zoper plačilni nalog. Pritožba v tem delu ni konkretizirana (pritožnica zgolj ponavlja splošne ugovorne navedbe, da taksa ni pravilno odmerjena), kar narekuje le uradni preizkus v tej smeri (2. odstavek 350. člena ZPP), ki pa je pokazal, da je sodna taksa glede na vrednost spornega predmeta odmerjena skladno s tarifo ZST-1. Na tem mestu pritožbeno sodišče v zvezi z navedbami tožeče stranke v ugovoru zoper plačilni nalog le še dodaja, da tudi sicer (torej tudi v primerih, ko je predlog za taksno oprostitev podan hkrati s tožbo) izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.⁶

10. Skladno z določili ZST-1 (zlasti 3. odstavek 14.a člena oziroma 7. odstavek 34.a člena omenjenega zakona) lahko rok za plačilo sodne takse za tožbo prične teči šele po pravnomočnosti odločitve, da je stranka dolžna plačati sodno takso.⁷ Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zoper sklep z dne 11. 12. 2017 delno ugodilo in spremenilo II. točko izreka omenjenega sklepa tako, da prične rok za plačilo sodne takse za tožbo, kakršna je določena v plačilnem nalogu I Pg 81/2017 z dne 13. 9. 2017, teči naslednji dan po prejemu tega sklepa pritožbenega sodišča (3. točka 365. člena ZPP).

11. V delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o predlogu za taksno oprostitev in ugovoru zoper plačilni nalog (I. in III. točka izreka izpodbijanega sklepa), pa glede na vse pojasnjeno pritožba ni utemeljena, prav tako pa tudi niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), zato jo je sodišče v tem (preostalem) delu zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 273/2015 z dne 25. 2. 2015.
² Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 511/2015 z dne 22. 4. 2015 in opr. št. I Cpg 1411/2015 z dne 4. 11. 2015.
³ Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1288/2015 z dne 23. 10. 2015 in opr. št. I Cpg 60/2015 z dne 22. 4. 2015.
⁴ Npr. sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-276/09, Up 1332/09 z dne 11. 11. 2010).
⁵ Smiselno enako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 97/2010 z dne 8. 3. 2011.
⁶ Enako tudi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 360/2017 z dne 11. 5. 2017 in opr. št. Cst 348/2015 z dne 10. 6. 2015.
⁷ Enako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 461/2016 z dne 26. 2. 2016.

Datum zadnje spremembe:

11.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1288/2015
• VSL sklep I Cpg 876/2015
• VSL Sklep I Cpg 504/2019