VSL Sklep Cst 121/2018

Jedro

Sodišče lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog ali po uradni dolžnosti, ne more pa ga začeti „na predlog po uradni dolžnosti“. V odvisnosti od tega, ali postopek začne na predlog ali po uradni dolžnosti, presoja tudi pogoje za začetek postopka prisilne likvidacije.

V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1, torej če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, se tako na podlagi tretjega odstavka 404. člena ZGD-1 lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog upnika ali delničarjev, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, ne pa tudi po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom: A. d. o. o., matična številka: 000, davčna številka: 0000 (1. točka izreka). Za upraviteljico je imenovalo K. A. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: K. A. s. p., matična številka: 111 (3. točka izreka).

2. Dolžnik in družbenik dolžnika R. H. sta zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek postopka prisilne likvidacije zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče začne postopek prisilne likvidacije po uradni dolžnosti, če tako določa zakon, ali na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije (prvi odstavek 420. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Če zakon ne določa, kdo lahko predlaga začetek postopka prisilne likvidacije, lahko predlog za začetek postopka prisilne likvidacije vloži sodišče ali drug državni ali nadzorni organ, ki je v skladu z zakonom odločil o prenehanju pravne osebe ali obstoju razloga za njeno prenehanje, ali oseba, na zahtevo katere je sodišče ali drug državni ali nadzorni organ sprejel odločitev o prenehanju pravne osebe ali obstoju razloga za njeno prenehanje (drugi odstavek 420. člena ZFPPIPP).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) predlagala, da se nad družbo A. d. o. o., opravi prisilna likvidacija, ker meni, da so pri družbi nastopili zakonski pogoji za njeno prenehanje v skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), glede na to, da poslovodstvo družbe ne posluje več kot šest mesecev. Nadalje je navedlo, da je „iz predloga FURS ugotovilo, da poslovodstvo družbe ne deluje več kot šest mesecev, da nima odprtega transakcijskega računa in da nima nobenega zaposlenega“, ter zato na podlagi petega odstavka 404. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1 po uradni dolžnosti začelo nad družbo postopek likvidacije.

6. Iz navedene obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje „na predlog“ FURS „po uradni dolžnosti“ začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom, kar pa je nekonsistentno. Sodišče lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog ali po uradni dolžnosti, ne more pa ga začeti „na predlog po uradni dolžnosti“. V odvisnosti od tega, ali postopek začne na predlog ali po uradni dolžnosti, presoja tudi pogoje za začetek postopka prisilne likvidacije.

7. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi svoje odločitve sicer sklicevalo na določbo petega odstavka 404. člena ZGD-1, v kateri je navedeno, da sodišče v primeru iz tretje in osme alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1 izvede postopek likvidacije po uradni dolžnosti. Ker pa v skladu z določbo tretjega odstavka 404. člena ZGD-1 v primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. čelna ZGD-1 lahko vložijo pri sodišču predlog za prisilno likvidacijo družbe upnik ali delničarji, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, je tudi navedena določba nekonsistentna in predstavlja redakcijsko napako¹, saj bi bilo edino smiselno, da je v petem odstavku 404. člena ZGD-1 določeno, da se začne postopek prisilne likvidacije po uradni dolžnosti, če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe (četrta alineja prvega odstavka 402. člena) in na podlagi sodne odločbe (šesta alineja prvega odstavka 402. člena), ne pa v primeru iz tretje in osme alineje prvega ostavka 402. člena ZGD-1². V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1, torej če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, se tako na podlagi tretjega odstavka 404. člena ZGD-1 lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog upnika ali delničarjev, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, ne pa tudi po uradni dolžnosti.

8. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj so razlogi sodišča med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku najprej presodi, ali je FURS upravičena predlagateljica začetka postopka prisilne likvidacije nad dolžnikom glede na navedbe, ki jih je podala v predlogu. V kolikor bo ugotovilo, da je upravičena predlagateljica, naj predlog za začetek postopka prisilne likvidacije vroči v odgovor dolžniku.

-------------------------------
¹ Glej: Nada Mitrović, Prenehanje družb in drugih subjektov po zakonu, Pravosodni bilten št. 3/2017, stran 154
² Osma alineja prvega odstavka 402. člena ZGD-1 govori o prenehanju družbe v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala pod minimum, razen pri hkratnem zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala, kar bi se lahko nanašalo na četrti odstavek 404. člena ZGD-1, v katerem je določeno, da predlog za prisilno likvidacijo lahko vloži vsak upnik ali vsak delničar, sodišče pa sprejme sklep o likvidaciji, če delničarji ne zagotovijo osnovnega kapitala v višini zakonskega minimuma v roku, ki ga določi sodišče in me more biti krajši od treh mesecev.

Datum zadnje spremembe:

04.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 262/2019
• VSL Sklep Cst 275/2018
• VSL Sklep Cst 326/2018