<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 19/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.19.2018
Evidenčna številka:VSL00007446
Datum odločbe:16.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), Mateja Lavstek (poroč.), Irena Dovnik
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odškodninska terjatev

Jedro

Pomembno je, ali za konkretno terjatev učinkuje odpust obveznosti - če ne učinkuje, dolžnik nima pravne koristi od odpusta obveznosti.

Osnovno pravilo je, da odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve, razen na točno določene. Torej gre za izjeme, ki jih je treba ozko uporabljati in tudi tolmačiti, nikakor pa jih ni dopustno širiti na primere izven točno določenih.

Ker gre za izjemo od temeljnega pravila, da se odpustijo vse obveznosti, nastale do začetka postopka osebnega stečaja, dolžniku ni mogoče očitati, da škoda, prisojena v odškodninskem postopku, izvira iz istega historičnega dogodka, ki je predstavljal kaznivo dejanje, in nato zaključiti, da obveznost do edinega upnika ne bo odpuščena.

Za povrnitev škode vsekakor gre, vendar pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s tem, ali je bila povzročena namenoma ali zaradi hude malomarnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka odpusta obveznosti.

    2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je bil v kazenskem postopku spoznan za storitev kaznivega dejanja pranja denarja, vendar v tistem postopku ni imel zagovornika niti se ni mogel braniti, dejansko je bil sam žrtev. Izvršilni postopek teče iz pravnomočne sodbe pravdnega sodišča, ne kazenskega, presega pa 30.000,00 EUR. Sklicuje se na 1. in 2. točko drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, v izdani pogojni obsodbi pa mu ni bilo naloženo vračilo premoženjske koristi, prav tako mu ni bil postavljen pogoj vračila premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, zato je odločitev materialnopravno povsem napačna. Zato ne gre za terjatev, na katero odpust ne ni učinkoval. Terjatev ni bila ugotovljena v kazenskem postopku, temveč v pravdnem. Gre za navadno terjatev, kot je navedena tudi v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev; če je menila drugače, bi to morala navesti.

    3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da se povračilo zneska nanaša na isti historični dogodek kot kazenska obsodba, na kar jo je opozoril tudi upnik, ki ne soglaša z odpustom obveznosti in je mnenja, da na to terjatev odpust obveznosti ne učinkuje. Civilni postopek se je pričel in bil končan pred kazenskim, zato kazensko sodišče ni moglo ali smelo ponovno odločati o povrnitvi škode oziroma o premoženjskopravnem zahtevku. Neupoštevne pa so trditve, da dolžnik v kazenskem postopku ni imel zagovornika. Škoda je bila povzročena naklepno, saj je pri tem kaznivem dejanju potreben naklep, zato odpust na to terjatev ne učinkuje. Gre na navadno terjatev, kar pa za odločitev ni pomembno.

    4. Pritožba je utemeljena.

    5. V zadevi ni sporno, da ima dolžnik le eno obveznost, in sicer plačilo 30.368,79 EUR upniku K. d. o. o. Terjatev se nanaša na škodo, ki jo je upnik utrpel zaradi kaznivega dejanja pranja denarja, za katero je bil dolžnik pravnomočno obsojen. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pomembno, ali za to terjatev učinkuje odpust obveznosti - če ne učinkuje, dolžnik nima pravne koristi od odpusta obveznosti.

    6. Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno (prvi odstavek 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP pa odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova:

    1) denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,

    2) v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,

    3) globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,

    4) odvzema premoženja nezakonitega izvora in

    5) povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

    7. Osnovno pravilo torej je, da odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve, razen na točno določene. Torej gre za izjeme, ki jih je treba ozko uporabljati in tudi tolmačiti, nikakor pa jih ni dopustno širiti na primere izven točno določenih. Ni sporno, da je bila v kazenskem postopku, ki je tekel nad dolžnikom v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru pod opr. št. I K 18184/2015, dolžniku izrečena pogojna obsodba, v kateri se mu je določila kazen enega leta zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženi v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja (sodba je pri procesnem dejanju - PD - 13). V njej dolžniku ni bila izrečena ne denarna kazen ne odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, niti mu v pogojni obsodbi ni bil določen pogoj vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ne povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem (3. in 4. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP v tej zadevi nista pomembni). To pa pomeni, da ni podan noben od položajev, ki so točno določeni v 1. in 2. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

    8. Ker gre za izjemo od temeljnega pravila, da se odpustijo vse obveznosti, nastale do začetka postopka osebnega stečaja, dolžniku ni mogoče očitati, da škoda, prisojena v odškodninskem postopku, izvira iz istega historičnega dogodka, ki je predstavljal kaznivo dejanje, in nato zaključiti, da obveznost do edinega upnika ne bo odpuščena. Ne glede na to, da je bila sodba v civilnem postopku izrečena pred kazensko obsodbo, bi še vedno povračilo škode, prisojene v civilnem postopku, lahko bilo poseben pogoj v pogojni obsodbi, čeprav o tej škodi ponovno sojenje ni bilo dopustno. Vendar pa tak poseben pogoj ni bil določen, tako da dolžnikov obveznost ne spada med tiste, na katere odpust ne učinkuje glede na 1. in 2. točko drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

    9. Presoditi pa je potrebno še, ali gre morda za obveznost iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, torej za povrnitev škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti. Za povrnitev škode vsekakor gre, vendar pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s tem, ali je bila povzročena namenoma ali zaradi hude malomarnosti. Gre za tako pomembno dejstvo, da višje sodišče ocenjuje, da te pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, saj bi s tem odvzelo pravico do pritožbe - ali upniku oziroma upravitelju, če bi ugotovilo, da škoda ni bila povzročena namenoma ali zaradi hude malomarnosti, ali dolžniku, če bi ugotovilo obratno. Zato je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    10. Pri presojanju krivde pa bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati določila Obligacijskega zakonika - OZ, ki urejajo odškodninsko odgovornost, saj ima pojem "krivde" v kazenskem postopku drugačno vsebino kot v civilnem. Pred tem pa bo strankam postopka (upniku in dolžniku) moralo dati možnost, da se o tem izjavita in da odgovorita na navedbe nasprotne stranke. Verjetno bo pri odločitvi dobrodošla tudi izjava upraviteljice (če bo dana, bo morala biti prav tako vročena obema strankama postopka, da bo upoštevana pravica do kontradiktornosti). Višje sodišče pa dolžniku še pojasnjuje, da v zadevi ni pomembno, ali ga je v kazenskem ali pravdnem postopku zastopal odvetnik, saj ZFPPIPP v postopku odpusta obveznosti ščiti le upnike, še posebej upnike določenih terjatev (ki se ne odpustijo), ne pa tudi dolžnika. To je seveda logično, saj sam institut odpusta obveznosti močno posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, zakonodajalec pa je zato tudi določil, kdaj dolžnik ni upravičen do odpusta obveznosti (v 399. členu ZFPPIPP) in katerih obveznosti ni dopustno odpustiti.

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 408, 408/1, 408/2, 408/2-5

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    25.04.2018

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3NDk5