VSL sklep Cst 722/2017

Jedro

Morebitna napaka pri razvrščanju upnikov v seznamu terjatev po namenu stvari praviloma ne more biti tako pomembna, da bi se nad dolžnikom iz tega razloga začel stečajni postopek na podlagi četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP. Če je, potem mora sodišče prve stopnje dolžnika o tem in o posledicah takega seznama s sklepom materialno procesnega vodstva iz prvega odstavka 147. člena ZFPPIPP konkretno poučiti. V primeru, da dolžnik temu ne sledi, pa mora sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj taka pomanjkljivost terja zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Smiselno enako velja glede označitve ovir za imenovanju članov upniškega odbora.

Določbo 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, da je treba oblikovati seznam navadnih terjatev, razvrščen po velikosti terjatev, pri upnikih, pri katerih je ovira za imenovanje v upniški odbor, pa opisati okoliščine ovire iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, je torej potrebno razlagati ustrezno njenemu namenu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave in nad dolžnikom začelo stečajni postopek ter (2.) imenovalo upraviteljico.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pri sestavi poročila o finančnem položaju in poslovanju upošteval določbo četrtega odstavka 221.h člena ZFPPIPP, čeprav ne gre za prisilno poravnavo iz oddelka 4.8. Zato je navadne terjatve ločil na navadne poslovne in navadne finančne terjatve. Vendar ta določba predstavlja celo višji standard zahtevanih podatkov kot to zahteva 142. člen ZFPPIPP. V obeh seznamih je napisal tiste podatke, ki so vsebinsko za sodišče edino pomembni pri presoji, ali je posamezni upnik lahko član upniškega odbora ali ne. Temu namreč služita tako vrstni red terjatev kot tudi navedba ovir za imenovanje članov upniškega odbora. V seznamu res ni navedel, po kateri točki 78. člena ZFPPIPP za tam imenovane upnike obstoji taka ovira, vendar je ovira razvidna že na prvi pogled (priimek P. - direktorica ali firmi V. in ter P.). V pritožbi opozarja še na razloge v sklepih Cst 160/2017, Cst 111/2013, Cst 112/2013 in Cst 113/2013. Začetek stečaja ni sorazmeren storjeni kršitvi. V zvezi s tem opozori na stališče Ustavnega sodišča o sorazmernost ukrepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave in nad dolžnikom začelo stečajni postopek na podlagi četrtega odstavka 147. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ugotovilo je, da je tudi po pozivnem sklepu (pd 2) ostal predlog za začetek postopka prisilne poravnave nepopoln. Dolžnik je poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika sicer predložil (pd 5), vendar ne v skladu z vsebino iz prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. Poročilo ne vsebuje seznama navadnih terjatev do dolžnika, ki bi bil razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev, ampak vsebuje dva seznama, in sicer seznam navadnih poslovnih terjatev in seznam navadnih finančnih terjatev, pri čemer terjatve v seznamih niso razvrščene po velikosti skupnega zneska posameznega upnika. Seznama tudi ne vključujeta opisa okoliščin glede ovir za imenovanje za člana upniškega odbora iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, ampak je pri nekaterih upnikih samo pripis, da obstaja ovira po 78. členu ZFPPIPP.

5. Pomembno procesno stanje zadeve:

- sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 9. 2017 pozvalo upnika, da mora poleg ostalega predložiti poročilo o finančnem položaju in poslovanju z vsebino iz prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP;

- pritožnik je poročilo o finančnem položaju in poslovanju družbe na dan 30. 6. 2017 v postavljenem roku vložil (pd 5), vendar tako, da je seznam navadnih upnikov razbil na seznam navadnih poslovnih terjatev in seznam navadnih finančnih terjatev, ki nista urejena po višini terjatve temveč sta, kot to izhaja iz obeh seznamov, sestavljena (predvsem) po abecednem vrstnem redu upnikov. V opombah je pri upnikih navedel, da ni okoliščin po 78. členu ZFPPIPP, le pri štirih upnikih je navedel, da obstaja ovira po 78. členu ZFPPIPP (zap. št. 114 in 115 v seznamu navadnih poslovnih terjatev in 10. in 11. v seznamu navadnih finančnih terjatev).

6. Po določbi prvega odstavka 147. člena ZFPPIPP sodišče dolžnika pozove k popravi predloga za začetek postopka prisilne poravnave tudi, če mu niso priložene priloge iz drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP oziroma če vsebina teh prilog ni v skladu s 142. členom ZFPPIPP. Po določbi 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP mora poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika vsebovati: seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega od njih vključuje: identifikacijske podatke o upniku; skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz 1. točke tega odstavka, in opis okoliščin za imenovanje za člana upniškega odbora iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena tega zakona, če za upnika taka ovira obstaja.

7. Sodišče prve stopnje torej pravilno ugotavlja, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ni sestavljeno tako kot to izrecno določa tretja točka prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, in sicer v naslednjem obsegu: oblikovana sta dva seznama navadnih terjatev, terjatve v seznamih niso razvrščene po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika, pri označenih upnikih ni opisa okoliščin glede ovir za imenovanje članov upniškega odbora.

8. Vendar višje sodišče meni, da je treba v tej zadevi upoštevati tudi naslednje. Postopkovni zakoni določajo zavrženje upnikove tožbe ali predloga takrat, ko vloga tudi po pozivu sodišča ne izpolnjuje pogojev, da bi jo sodišče lahko vsebinsko obravnavalo in odločilo o postavljenem pravovarstvenem zahtevku. To velja tudi za ZFPPIPP. Tak upnik lahko tožbo ali predlog, s katerim uveljavlja določen pravovarstveni zahtevek, ponovno vloži, ker z zavrženjem ni odločeno o zahtevku (primerjaj določbe 319. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pri zavrženju predloga za začetek postopka prisilne poravnave je drugače zaradi posledice, ki jo predpisuje zakon v četrtem odstavku 147. člena - začetek stečajnega postopka, posledično prenehanje dolžnika. V tem primeru ima zavrženje predloga ireverzibilno pravno posledico, zato sta še toliko bolj pomembni tako vsebina in obseg potrebnega materialno procesnega vodstva iz prvega odstavka 147. člena ZFPPIPP kot tudi namen posamezne zakonske norme - konkretno zahteve, ki se nanaša na sestavo seznama terjatev (na to opozarja tudi pritožnik).

9. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika je podlaga za ugotovitev izhodiščnega stanja dolžnika. Načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika (137. člen ZFPPIPP) zahteva, da se upnikom to stanje razkrije. Seznami iz 3. do 5. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP so ena od obveznih sestavin poročila in so podlaga za: imenovanje članov upniškega odbora (80. člen ZFPPIPP, temu je namenjena tudi navedba ovir za imenovanje za člana upniškega odbora); določitev terjatev, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala s pretvorbo terjatev v deleže, če dolžnik tak alternativni predlog prisilne poravnave da (prvi odstavek 190. člena ZFPPIPP) ali če upniki ali upniški odbor tak sklep sprejmejo (199.b člen ZFPPIPP); pravno fikcijo prijave terjatve v postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo ali veliko kapitalsko družbo (prvi odstavek 221.p člena ZFPPIPP). Zato je treba določbo 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, da je treba oblikovati seznam navadnih terjatev, razvrščen po velikosti terjatev, pri upnikih, pri katerih je ovira za imenovanje v upniški odbor, pa opisati okoliščine ovire iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, razlagati ustrezno njenemu namenu.

10. Morebitna napaka pri razvrščanju upnikov v seznamu terjatev torej po namenu stvari praviloma ne more biti tako pomembna, da bi se nad dolžnikom iz tega razloga začel stečajni postopek na podlagi četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP. Če je, potem mora sodišče prve stopnje dolžnika o tem in o posledicah takega seznama s sklepom materialno procesnega vodstva iz prvega odstavka 147. člena ZFPPIPP konkretno poučiti (kar je v tem primeru izostalo). V primeru, da dolžnik temu ne sledi, mora tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj taka pomanjkljivost terja zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Smiselno enako velja glede označitve ovir za imenovanju članov upniškega odbora. Podana je kršitev pravil postopka iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

11. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP. Sodišče prve stopnje naj v novem postopku upošteva zgoraj navedeno, v pomoč pri presoji pravočasnega poročila o finančnem položaju in poslovanju glede seznamov pa mu bo lahko tudi priloga pritožbe, kolikor je dolžnik seznam sedaj uskladil gramatikalni vsebini zakonske norme.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSC sklep I Ip 284/2008
• VSK sklep II Ip 212/2013
• VSL sklep I Cpg 1062/2015