VSL Sklep Cst 2/2018

Jedro

Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, se s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Izdaja takega sklepa je obvezna, socialne razmere dolžnika pri tem niso pomembne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 18. 10. 2017 zoper sklep o prodaji - prvi, z dne 3. 10. 2017.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je invalid prve kategorije, invalidom pa je treba pomagati in jim ne vzeti še tistega, kar imajo. Pošilja se ga na cesto, čeprav je hudo bolan, prejema pa le pokojnino v znesku 320,00 EUR, kar pa zadošča le za zdravljenje in ne za vse, kar potrebuje vsak človek.

3. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila in navedla, da socialne razmere niso ovira za prodajo premoženja v postopku osebnega stečaja, katerega namen je ravno prodaja premoženja in poplačilo upnikov. Zato je mnenja, da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, se v postopku osebnega stečaja, če se prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (2. odstavek 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Izdaja takega sklepa je obvezna, zato je pravilno o tem odločeno že v sklepu z dne 3. 10. 2017, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da se ugovor zoper ta sklep zavrne. Socialne razmere pri tem niso pomembne. Namen postopka osebnega stečaja je namreč hkratno in enakomerno poplačilo upnikov iz vsega premoženja, ki spada v stečajno maso (1. odstavek 382. člena ZFPPIPP). V stečajno maso pa spadajo tudi vse nepremičnine, ki so v lasti dolžnika (1. odstavek 389. člena v zvezi z 2. odstavkom 224. člena ZFPPIPP).

6. Višje sodišče sicer razume dolžnikovo stisko, ko mu je naložena izpraznitev nepremičnine, v kateri živi. Vendar pa se stečajni postopek vodi zaradi poplačila upnikov, socialne razmere pa se rešujejo v drugih postopkih, in ne pred sodiščem. Ob tem pa je pomembno tudi dejstvo, da so v tem postopku osebnega stečaja upnikom priznane terjatve v skupnem znesku 276.986,17 EUR, ki niti v najmanjšem deležu še niso bile poplačane, torej zgoraj navedeni namen postopka osebnega stečaja še v ničemer ni izpolnjen. Niti upnikom ni mogoče odreči ustavne pravice do poplačila terjatev, ki je del ustavne pravice do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave Republike Slovenije.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba pa v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 247/2020
• VSL sklep Cst 213/2015
• VSL Sklep Cst 274/2019