VSL Sklep I Cpg 159/2018

Jedro

Pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za oprostitev plačila sodne takse se upošteva vse njegovo premoženje in tudi solastniški deleži pri nepremičninah, katerih solastnik je predlagatelj taksne oprostitve.

Treba je šteti, da stranka postopka, ki v izjavi navede neresnične oziroma nepopolne podatke, ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog drugega toženca z dne 2. 11. 2017 za oprostitev plačila sodne takse v višini 8.835,00 EUR za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep se je pritožil drugi toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ga oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožena stranka izjavila, da v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev plačila sodne takse ni prejela drugega dohodka kot plač. Podatek na katerega se sklicuje sodišče je v delu obrazca pod številko IV, ki velja za pravne osebe in ga tožena stranka ni izpolnjevala. Glede izplačila zneska 10.354,82 EUR pa pritožnik pojasnjuje, da gre za enkratno izplačilo na podlagi prekinitve prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se ne more šteti za redni ali izredni dohodek pritožnika, s katerim bi ta lahko poravnal sodno takso. Navedeno izplačilo je bilo izvedeno več kot dva meseca pred nalogom za plačilo sodne takse, tako da pritožnik ob prejemu izplačila ni mogel vedeti, da bo moral ta znesek uporabiti za plačilo sodne takse. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pritožnik zanikal lastništvo gozda s parc. št. ... k. o. ... V predpisanemu obrazcu je jasno navedeno vprašanje „ali ste lastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki vam daje dohodke“. Navedena nepremičnina, katere lastnik je do 1/2 pritožnik, ne prinaša nikakršnega dohodka. Nepremičnina je vredna 3.721,00 EUR, na polovici le-te pa je vpisana hipoteka tožeče stranke, tako da ne more predstavljati sredstev za plačilo sodne takse. V primeru, da sodišče pritožbi ne bo ugodilo, bo pritožniku kršena osnovna pravica do pravnega sredstva, saj bo zaradi plačila visoke sodne takse prikrajšan za pritožbo proti sodbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je drugi toženec ob izpolnitvi izjave o premoženjskem stanju zamolčal, da je prejel dohodke v neto višini 10.354,82 EUR. Ta podatek je bil pritožnik dolžan vpisati pod rubriko preglednice "III A Podatki o dohodkovnem stanju, kolona 110 drugi dohodki". Pritožnik je v preglednici na navedenem mestu pod postavko "110 drugi dohodki" obkrožil besedo "ne". Pravilno bi ravnal, če bi obkrožil možnost „da“ in navedel prejeti znesek 10.354,82 EUR.

6. Prav tako bi pritožnik v okviru podaje podatkov o premoženjskem stanju moral navesti tudi, da je lastnik gozdnega zemljišča parc. št. ... k. o. ... Pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za oprostitev plačila sodne takse se upošteva vse njegovo premoženje in tudi solastniški deleži pri nepremičninah, katerih solastnik je predlagatelj taksne oprostitve.

7. Obrazcu izjave o premoženjskem stanju so priložena navodila, ki so povsem jasna. Pritožnik je univ. dipl. ekonomist. Glede na svoje osebne lastnosti je bil navodila za izpolnjevanje obrazca gotovo sposoben pravilno razumeti.

8. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pritožnik šele v pritožbi navaja, da mu navedene nepremičnine ne prinašajo nikakršnega dohodka in da je vrednost celotne nepremičnine 3.721,00 EUR ter da je na polovici, ki je v njegovi lasti, vpisana hipoteka tožeče stranke. Pritožnik ni navedel, zakaj teh trditev ni podal že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato gre za pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Sodišče lahko sklep o taksni olajšavi med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore plačati takso. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka, ki je bila deležna taksne oprostitve, odloga ali obročnega plačila, v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena oziroma katerih plačilo ji je bilo odloženo ali za katere ji je bilo dovoljeno obročno plačilo (tretji in četrti odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Ob smiselni uporabi navedenih določil je treba šteti, da stranka postopka, ki v izjavi navede neresnične oziroma nepopolne podatke, ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. V sodni praksi je zavzeto stališče, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.¹ Zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnik ni izkazal pogojev za oprostitev plačila sodne takse, je zato pravilen.

10. Pritožnik s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje in kršitev pravice do pritožbe ne more uspeti, saj je sam povzročil, da te okoliščine za odločitev o njegovem predlogu več niso pomembne. Ne glede na navedeno, pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi drugi toženec, ki je pred izdajo plačilnega naloga razpolagal s sredstvi v višini 10.354,82 EUR, sodno takso v višini 8.835,00 EUR nedvomno lahko plačal brez občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživlja, saj prejema redne mesečne dohodke in je lastnik nepremičnine. Pritožnik je vedel, da je kot stranka udeležen v pravdnem postopku, ki je bil zaključen v juniju 2017 in bi se moral zavedati, da obstaja možnost, da bo v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sodbo nastala obveznost plačila sodne takse pa je kljub temu v dveh mesecih porabil sredstva v višini 10.354,82 EUR.

11. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tako npr. odločbe VSL sklep I Cp 484/2015, sklep I Cp 1195/2014, sklep II Cp 829/2016 in odločbe Vrhovnega sodišča RS I Up 172/2013, I Up 164/2011, I Up 115/2011.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 507/2020
• VSK Sklep Cpg 161/2017
• VSK Sklep Cpg 240/2017