VSL Sklep Cst 104/2018

Jedro

Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.

V obravnavani zadevi nepremičnine, na katerih pritožnik uveljavlja izločitveno pravico, sicer še niso bile prodane, vendar sta bila pred prijavo pritožnikove izločitvene pravice izdana (in postala pravnomočna) že dva sklepa o prodaji v skladu s 331. členom ZFPPIPP, opravljeni pa sta bili tudi dve (neuspešni) javni dražbi.

Tako (pre)pozno prijavo, podano v takšni fazi postopka, je treba presojati (tudi) v luči določb ZPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja v stečajnem postopku in ki v 9. členu nalaga strankam, da govorijo resnico in pošteno uporabljajo pravice, ki jih jim daje zakon, v 11. členu pa določa, da si morajo sodišče in stranke prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vsaka stranka je dolžna skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, da je mogoče postopek izvesti čim prej, sodišče pa je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic. Hitrosti postopka poudarja tudi 48. člen ZFPPIPP, 47. člen ZFPPIPP pa nalaga sodišču, da vodi postopek zaradi insolventnosti tako, da se zagotovijo najboljši pogoji zglede višine plačila in roka v za plačilo terjatev upnikov. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določil in tega, da niti v prijavi izločitvene pravice niti v pritožbi pritožnik ni z ničemer ni pojasnil (oziroma opravičil) prepozne prijave izločitvene pravice, tega, da prijavo pritožnik utemeljuje z dogodki in listinami iz leta 1991 in tega, da je upraviteljica prijavljeno izločitveno pravico prerekala, višje sodišče ocenjuje, da navedena prepozna prijava ne more predstavljati ovire za prodajo v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji v izreku navedenega premoženja stečajnega dolžnika odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, da se izklicna cena določi v višini 2.596.720,00 EUR in da se varščina določi v višini 259.672,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik V., d. d., zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani spremeni tako, da predlog za prodajo zavrne.

3. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je bila prodaja v izreku izpodbijanega sklepa navedenega premoženja stečajnega dolžnika že dvakrat neuspešna, zato je odločilo, da se ponovna prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene po nižji izklicni ceni (80% likvidacijske vrednosti). S prodajo je soglašal tudi upniški odbor ter ločitvena upnica D. d. d., ostali ločitveni upniki pa jih niso nasprotovali.

6. Pritožnik zatrjuje, da ima na večini prodajanega premoženja izločitveno pravico, kar naj bi bilo razvidno iz prijave izločitvene pravice. Ker do prodaje premoženja, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, še ni prišlo, meni, da izločitvene pravice ni izgubil in da predstavlja njegova prijava izločitvene pravice oviro za prodajo premoženja v okviru stečajnega postopka (četrti in peti odstavek 299. člena ZFPPIPP).

7. Prodaja se začne s sklepom o prodaji (prvi odstavek 330. člena ZFPPIPP). V skladu s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP ni dovoljeno začeti prodaje premoženja, ki je predmet pravočasno prijavljene izločitvene pravice, dokler zahtevek izločitvenega upnika ni pravnomočno zavrnjen ali izločitvena pravica ne preneha, ker upnik ni pravočasno (po sklepu o preizkusu terjatev) uveljavil svoje izločitvene pravice.

8. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, izločitvena pravica ne preneha (čerti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Če v takšnem primeru upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve.

9. Navedene določbe kažejo na to, da zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.

10. V obravnavani zadevi nepremičnine, na katerih pritožnik uveljavlja izločitveno pravico, sicer še niso bile prodane, vendar sta bila pred prijavo pritožnikove izločitvene pravice izdana (in postala pravnomočna) že dva sklepa o prodaji v skladu s 331. členom ZFPPIPP, opravljeni pa sta bili tudi dve (neuspešni) javni dražbi.

11. Tako (pre)pozno prijavo, podano v takšni fazi postopka, je treba presojati (tudi) v luči določb ZPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja v stečajnem postopku in ki v 9. členu nalaga strankam, da govorijo resnico in pošteno uporabljajo pravice, ki jih jim daje zakon, v 11. členu pa določa, da si morajo sodišče in stranke prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vsaka stranka je dolžna skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, da je mogoče postopek izvesti čim prej, sodišče pa je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic. Hitrosti postopka poudarja tudi 48. člen ZFPPIPP, 47. člen ZFPPIPP pa nalaga sodišču, da vodi postopek zaradi insolventnosti tako, da se zagotovijo najboljši pogoji zglede višine plačila in roka v za plačilo terjatev upnikov. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določil in tega, da niti v prijavi izločitvene pravice niti v pritožbi pritožnik ni z ničemer ni pojasnil (oziroma opravičil) prepozne prijave izločitvene pravice, tega, da prijavo pritožnik utemeljuje z dogodki in listinami iz leta 1991 in tega, da je upraviteljica prijavljeno izločitveno pravico prerekala, višje sodišče ocenjuje, da navedena prepozna prijava ne more predstavljati ovire za prodajo v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin.

12. Višje sodišče je ugotovilo je, da pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal upnik niso podani, prav tako pa sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je zato upnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 282/2011
• VSL sklep Cst 674/2018
• VSL Sklep Cst 161/2023