VSL Sklep II Cpg 156/2018

Jedro

Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke (kot predlagatelja), da poda podatke o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 ter ostale podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 16. 11. 2017.

2. Zoper takšno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v drugem odstavku 12. člena jasno določa, kaj vse (torej katere podatke in izjave) mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. V tretjem odstavku določa tudi, da mora sodišče, v primerih ko predlog ne vsebuje vseh v drugem odstavku predvidenih podatkov in izjav, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. V pravdnih postopkih (kot je tudi obravnavani) to pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v postavljenem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže (prvi in peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5. V obravnavanem primeru je toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse vseboval le prošnjo, da jo sodišče oprosti plačila takse, ker „trenutno ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse“. Sodišče prve stopnje jo je zato pozvalo, da vlogo dopolni. Ob tem je povzelo določbo drugega odstavka 12. člena ZST-1, s čimer je toženi stranki pojasnilo, kaj vse mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Hkrati je navedlo tudi, katerih podatkov in izjav njegov predlog ne vsebuje. Toženo stranko je pozvalo, da jih poda in jo poučilo, da bo v nasprotnem primeru njeno vlogo (torej predlog za oprostitev plačila sodne takse) zavrglo. Pozivni sklep je bil toženi stranki vročen skladno s pravili ZPP.

6. Tožena stranka takšnemu (povsem jasnemu) navodilu ni sledila in svojega predloga v postavljenem 8 dnevnem roku ni dopolnila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju (ki niti ni pritožbeno izpodbijano) pa je sodišče prve stopnje toženkin predlog upravičeno zavrglo.

7. Te odločitve ne more spremeniti dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, za kar se sicer zavzema pritožnica. To namreč v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke (kot predlagatelja), da sama poda podatke o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 ter ostale podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. Ker tega ni storila in torej ni sledila povsem jasnim navodilom sodišča prve stopnje o tem, kako mora vlogo dopolniti, da bo ta sposobna za obravnavanje, je odločitev sodišča prve stopnje o njenem zavrženju, kot že zgoraj pojasnjeno, v celoti pravilna (108. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 361/2017
• VSL Sklep II Cp 1191/2023
• VSL Sklep I Cp 1222/2023