VSL Sklep II Cpg 184/2018

Jedro

Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožena stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 17. 11. 2017) vseeno plačala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke zoper sodbo opr. št. I Pg 1330/2017 z dne 27. 10. 2017 štelo za umaknjeno.

2. Zoper takšno odločitev se je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predloga odločitve pritožila tožena stranka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep, s katerim je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke zoper sodbo štelo za umaknjeno, ker tožena stranka sodne takse za pritožbo ni plačala v roku 15 od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog je bil namreč toženi stranki vročen 20. 11. 2017, sodno takso pa je plačala šele 21. 12. 2017.

5. Po določbi prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka že ob vložitvi pritožbe plačati sodno takso. V nasprotnem primeru mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem mora sodišče stranko opozoriti na posledice njenega neplačila (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Pri ponudniku plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka (prvi odstavek 6.b člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Če v tem roku sodna taksa za pritožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP).

6. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožena stranka sodne takse v roku iz plačilnega naloga in v katerem je bila opozorjena na posledice neplačila, ni plačala. Odločitev sodišča prve stopnje je zato že iz tega razloga pravilna. Višje sodišče le še pripominja, da je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi (enako npr. tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 210/2015 z dne 7. 10. 2015 in I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015). Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožena stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 17. 11. 2017) vseeno plačala. Enako velja za pritožničine navedbe, da sodne takse zaradi blokade transakcijskega računa naj ne bi bila zmožna plačati prej. Kot ji je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, bi v takšnem primeru lahko zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (na to možnost je bila v plačilnem nalogu posebej opozorjena), vendar takšnega predloga ni vložila.

7. S tem je višje sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

23.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 151/2019
• VSL Sklep II Cp 414/2022
• VSL Sklep I Cpg 261/2019