VSL Sodba VII Kp 52757/2016

Jedro

Zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 "naznanitev kaznivega dejanja" mora biti konkretiziran z opisom naznanjenega kaznivega dejanja, saj sicer ni mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje in tako, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice obdolžene A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

obdolženo A. A. (...)

oprosti obtožbe,

da je drugega naznanila, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav je vedela, da ga ni storil, s tem, da je 12. 1. 2016 policistu Policijske postaje ..., F. F. na zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe lažno naznanila, da jo je neznani moški, za katerega je bilo glede njegove prisotnosti na kraju kasneje ugotovljeno, da gre za G. G., v decembru 2015 v prodajalni bencinskega servisa Petrol v H. brcnil v desno golen, nato pa zbežal iz prodajalne, se usedel v vozilo ... črne barve ter se odpeljal v smeri H., čeprav je vedela, da to ni res,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz prve do pete točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke in nagrada ter potrebni izdatki njene zagovornice, bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo II K 52757/2016 z dne 7. 4. 2017 obdolženo A. A. spoznalo za krivo kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 in ji na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo šest mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let, obdolženko pa na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz prve do šeste točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila obdolženkina zagovornica zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženo A. A. oprosti obtožbe glede očitanega ji kaznivega dejanja oz. podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima pritožnica prav, ko graja opis v krivdoreku izpodbijane sodbe. Opis kaznivega dejanja v sodbi sodišča prve stopnje po presoji drugostopenjskega sodišča ne vsebuje vseh znakov očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe, saj ne vsebuje dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajali zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja krive ovadbe mora namreč podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar je eden izmed zakonskih znakov tega kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, kot ga vsebuje obtožni predlog in je povzet v izrek izpodbijane sodbe, ne zadostuje tem kriterijem. Zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe „naznanitev kaznivega dejanja“ mora biti konkretiziran z opisom naznanjenega kaznivega dejanja, saj sicer ni mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje in tako, ki se preganja po uradni dolžnosti.

5. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da na podlagi opisa dejanja v sodbenem izreku ni mogoče zaključiti, da je obdolženka naznanila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Iz konkretnega opisa izhaja le, da je obdolženka naznanila drugega, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav je vedela, da ga ni storil, v nadaljevanju pa, da je lažno naznanila, da jo je neznani moški, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da je to G. G., brcnil v desno golen, nato pa zbežal iz prodajalne. To pa pomeni, da krivdorek obdolženki ne očita, da je naznanila kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe (kot to napačno zaključuje sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe) ali pa kakšno drugo uradno pregonljivo kaznivo dejanje.

6. Ker na podlagi dejanskega opisa v izreku izpodbijane sodbe obdolženki ni mogoče očitati, da je drugega naznanila, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav je vedela, da ga ni storil, ko torej iz opisa ne izhajajo znaki kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, je zaključiti, da dejanje kot se očita obdolženki, po zakonu ni kaznivo dejanje.

7. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženkine zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženo A. A. iz razloga po prvi točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, da je storila kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, v posledici takšne odločitve pa se do ostalih pritožbenih navedb obdolženkine zagovornice tudi ni opredeljevalo.

8. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP v zvezi z 98. členom ZKP pa je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški kazenskega postopka iz prve do pete točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke ter potrebni izdatki in nagrada njene zagovornice bremenijo proračun.

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Kp 24445/2015
• VSRS Sodba I Ips 61928/2013
• VSL Sklep VII Kp 40380/2019