VSL Sodba V Cpg 416/2017

Jedro

V zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti znamke ni odločilno, da tožeča stranka svoja zdravila trži pod imeni, ki spornim znamkam niso podobna. Prav tako v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo ni pomembno, da na absolutne razloge za zavrnitev znamke pazi že država v postopku registracije, da tožeča stranka registraciji ni ugovarjala in da je preverjanje imen zdravil v pristojnosti JAZMP.

Razlogi za ničnost znamke se presojajo ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamke in so vezani na registracijo znaka, ne na uporabo znaka.

Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka podjetje, ki nastopa na trgu in ima dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo učinkovino ivabradin. Tožeča stranka je zatrjevala, da so sporne znamke tožene stranke tako podobne mednarodnemu nelastniškemu ime (INN) ivabradin, da so podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije spornih znamk. V primeru, da bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju INN ivabradin izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki, kot udeleženki na trgu, ki trži zdravila z navedeno zdravilno učinkovino, treba priznati pravni interes za uveljavljanje ničnosti spornih znamk tožene stranke.

Če se znak ne razlikuje od drugih običajnih načinov označevanja relevantnega blaga ali storitev ali njihovih značilnosti, ne more izpolnjevati funkcije identifikacije podjetja, ki ta znak uporablja.

Registracija mednarodnega nelastniškega imena zdravila kot blagovne znamke bi bila nična, saj gre za generično ime zdravila, ki označuje izključno vrsto oziroma značilnosti blaga. Prav tako bi bila nična registracija znaka, ki bi bil INN tako podoben, da bi ga relevantna javnost dojela zgolj kot opisnega za zdravilno učinkovino.

Relevanten potrošnik pri zdravilih, ki se predpisujejo na recept, je zdravnik, farmacevt oziroma bolnik s specifično boleznijo, ki bo izmišljene znake tožene stranke sicer povezal z zdravilom ivabradin, vendar pa bo brez dvoma zaznal razliko med INN in znamkami tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti nacionalnih znamk št. 201070799 BRAVADIN (v besedi), št. 201070801 IVADIBRAN (v besedi), št. 20117227 (v cirilici), št. 201170230 BRAVADIN (v cirilici), registriranih za blago farmacevtski proizvodi v razredu 05 Nicejske klasifikacije blaga in storitev, imetnik katerih je tožena stranka. Tožeči stranki je naložilo naj toženi stranki povrne stroške postopka v znesku 402,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka je zoper prvostopenjsko sodbo vložila pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. V vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dosedanji potek postopka

4. Tožeča stranka je tožbo na ugotovitev ničnosti navedenih znamk tožene stranke utemeljevala iz razlogov navedenih v točki a), b), c) g) in h) 43. člena ZIL-1. Zatrjevala je, da so v obravnavanem primeru podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo in presodilo, da ni podan nobeden od zatrjevanih razlogov za zavrnitev registracije znamke.

Pritožbeni razlogi

6. Tožeča stranka v bistvenem navaja naslednje pritožbene razloge:

- Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z mnenjem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) glede podobnosti med spornimi znamkami ter mednarodnim nelastniškim imenom (international non-proprietary name, v nadaljevanju INN) ivabradin oziroma skupno končnico -bradin. Ker je WHO vzpostavila sistem INN, bi njeno mnenje moralo vplivati na pravilno razumevanje vloge INN in pomembnost registriranja le takšnih znamk, ki se od INN jasno razlikujejo.

- Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe 111. člena ZIL-1 glede razlage zainteresirane osebe za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti znamke. Pravni standard "zainteresirane osebe iz 111. člena ZIL-1 je v sodni praksi opredeljen zelo široko. V krog zainteresiranih oseb se šteje vsak gospodarski subjekt, že s tem da nastopa na trgu. Tožeča stranka je svojo zainteresiranost za predmetno tožbo utemeljila z dejstvom, da proizvaja in trži zdravili z zdravilno učinkovino INN ivabradin in je imetnica dovoljenja za promet z zdraviloma ter imetnica številnih patentov za zdravila z navedeno učinkovino.

- Neutemeljeno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je tožba preuranjena, saj tožeča stranka ne uveljavlja zaščite svojih pravic ali nelojalne konkurence, ampak zahteva ugotovitev ničnost znamk v registru znamk. Znamke se izpodbijajo glede na stanje v registru, ne pa glede na dejansko stanje na trgu. Tožena stranka ima zaradi registriranih znamk, ki so podobne splošnemu imenu, neupravičeno prednost zaradi imetništva znamk, ki so opisne glede na blago, ki ga pokrivajo. Nepomembno je, da se znamki tožeče stranke in znamke tožene stranke popolnoma razlikujejo.

- Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstev, da znamke tožene stranke niso sposobne opravljati razlikovalne funkcije znamke, zaradi svoje podobnosti oziroma asociacije na INN ivabradin oziroma uporabe skupne končnice -bradin, da bo potrošnik znamke zlahka dojel kot opisno informacijo o vrsti, namenu ali drugih značilnostih zdravila, saj končnica -bradin označuje spojine z bradikardnim delovanjem, da sporne znamke označujejo le značilnosti blaga, to je, da se proizvod s tem imenom uporablja za zdravljenje srčno - žilnih bolezni, da pri registraciji niso bile upoštevane smernice za registracijo zdravil in da so znaki zavajajoči, ker je podana asociacija na splošno ime zdravila. V zvezi s tem je zmotno stališče prvostopnega sodišča, da prerazporeditev zlogov INN zadostuje za zadostni razlikovalni značaj znamke, saj je INN kot ime zdravilne učinkovine izmišljeno ime ter pri presoji opisnosti farmacevtskih znamk ne zadošča argumentacija, da je znamka opisna le če gre za nek splošni pojem.

Odločitev o pritožbi

7. Tožbo za uveljavljanje ničnosti znamke je upravičena vložiti vsaka zainteresirana oseba, če so podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke (prvi odstavek 114. člena ZIL-1 v zvezi s 111. členom ZIL-1).

8. V primeru morebitnega obstoja katerega od absolutnih razlogov za ničnost znamke gre za zasledovanje splošnega interesa, da se prepreči monopolni učinek, ki je priznan imetniku pravice iz znamke, ki onemogoča uporabo enakega znaka brez njegovega soglasja vsem drugim udeležencem v gospodarskem prometu.

9. Pravilne so pritožbene navedbe, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za popularno tožbo, s katero tožeča stranka uveljavlja varstvo pravic tretjih. Tožeča stranka s predmetno tožbo varuje svoj položaj na trgu v povezavi s splošnim interesom, da se odpravi monopolni učinek, ki je priznan imetniku znamke v zvezi z uporabo znamke. Pri tožbi za ugotovitev ničnosti znamke gre za ugotavljanje ali so podani pogoji za registracijo znamke in ali obstojijo absolutni razlogi za zavrnitev znamke, ki niso v ničemer povezani z obstojem prejšnjih pravic do uporabe znaka. Zato v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti znamke ni odločilno, da tožeča stranka svoja zdravila trži pod imeni, ki spornim znamkam niso podobna. Prav tako v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo ni pomembno, da na absolutne razloge za zavrnitev znamke pazi že država v postopku registracije, da tožeča stranka registraciji ni ugovarjala in da je preverjanje imen zdravil v pristojnosti JAZMP. Upravičenje za vložitev tožbe temelji na določbah 111. člena ZIL-1. Zmotno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da je tožba preuranjena, ker tožena stranka še ni prišla na trg s spornimi znamkami, saj se razlogi za ničnost znamke presojajo ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamke in so vezani na registracijo znaka, ne na uporabo znaka (prvi odstavek 114. člena ZIL-1).

10. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka podjetje, ki nastopa na trgu in ima dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo učinkovino ivabradin. Tožeča stranka je zatrjevala, da so sporne znamke tožene stranke tako podobne mednarodnemu nelastniškemu ime (INN) ivabradin, da so podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije spornih znamk. V primeru, da bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju INN ivabradin izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki, kot udeleženki na trgu, ki trži zdravila z navedeno zdravilno učinkovino, treba priznati pravni interes za uveljavljanje ničnosti spornih znamk tožene stranke.

11. Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati (42. člen ZIL-1). Znak mora potrošnikom omogočiti povezavo med njim in izvorom blaga oziroma storitev. Če se znak ne razlikuje od drugih običajnih načinov označevanja relevantnega blaga ali storitev ali njihovih značilnosti, ne more izpolnjevati funkcije identifikacije podjetja, ki ta znak uporablja.

12. ZIL-1 med drugim v prvem odstavku 43. člena določa, da se kot znamka ne sme registrirati znak: ki ne more biti znamka (točka a); ki je brez slehernega razlikovalnega učinka (točka b); ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, ali druge značilnosti blaga ali storitev (točka c); ki nasprotuje javnemu redu ali morali (točka g); ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev (točka h).

13. Namen mednarodnih nelastniških imen je, da omogočajo jasno razlikovanje zdravilnih učinkovin in varno predpisovanje zdravil. Smernice in navodila WHO, Evropske Agencije za zdravila in JAZMP določajo, da nihče ne sme monopolizirati mednarodnih nelastniških imen oziroma skupnih končnic zdravilnih učinkovin. Izmišljeno ime zdravila ne sme povzročiti zamenjave s splošnim imenom. V primeru, da bi bila znamka, tako podobna mednarodnemu nelastniškemu imenu zdravila, da ne bi imela nobenega razlikovalnega učinka, bi to pomenilo nedopustno monopolizacijo mednarodnega nelastniškega imena in bi utegnilo povzročiti zmedo med relevantnimi potrošniki.

14. Registracija mednarodnega nelastniškega imena zdravila kot blagovne znamke bi bila nična, saj gre za generično ime zdravila, ki označuje izključno vrsto oziroma značilnosti blaga (točka c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1). Prav tako bi bila nična registracija znaka, ki bi bil INN tako podoben, da bi ga relevantna javnost dojela zgolj kot opisnega za zdravilno učinkovino. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da je pri registraciji farmacevtskih znamk v praksi običajno, da je ime zdravila povezano z učinkovino ali terapevtskimi indikacijami zdravila, prav zaradi lažje prepoznave zdravilne učinkovine in namena uporabe. Pri registraciji farmacevtskih znamk je običajno, da se kot znamka oziroma ime zdravila registrira znak, ki navezuje na ime zdravilne učinkovine. V praksi evropskih držav je pogosta registracija znamk z uporabo imena zdravilne učinkovine z dodatkom predpone, pripone ali vrinjenih črk oziroma zlogov, ki so jo sodišča štela kot veljavno registracijo.¹ Nemška sodišča so kot dopustno štela registracijo znamke na način, da se izpusti posamezen zlog INN.² Tovrstne znamke imajo šibek razlikovalni značaj, kar je treba upoštevati v primeru uveljavljanja kršitev znamke, ne pomeni pa razloga, ki bi onemogočal veljavno registracijo znamke.

15. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v obravnavanem primeru ni izkazala obstoja nobenega od absolutnih razlogov za zavrnitev registracije znamke, ki jih je zatrjevala (točka 16 in 18 obrazložitve sodbe). Znak INN ivabradin je sestavljen iz treh zlogov iva (1), bra (2), din (3), prav tako sta iz treh zlogov sestavljeni sporni znamki. Pri znamki bravadin je tožena stranka zloge premetala po vrstnem redu 2,1- brez črke i, 3, pri znamki ivadibran, pa je drugi zlog vrinila v tretjega, pred črko n (1,3,2). Tako oblikovane znake je brez dvoma mogoče razlikovati od znaka INN. Vizualen in fonetični vtis znamk tožene stranke se razlikuje od vtisa INN. V okviru pomenske primerjave sporne znamke spominjajo na INN, vendar je celostni vtis znamk tožene stranke drugačen, kot pa celostni vtis INN. Znaki tožene stranke so izmišljene besede, ki jih je mogoče grafično prikazati in se dovolj razlikujejo od INN, ki označuje zdravilo oziroma njegove sestavine, da omogočajo povezavo spornih znamk s toženo stranko kot imetnikom znamk in razlikovanje blaga tožene stranke od blaga drugega podjetja. Relevanten potrošnik pri zdravilih, ki se predpisujejo na recept, je zdravnik, farmacevt oziroma bolnik s specifično boleznijo, ki bo izmišljene znake tožene stranke sicer povezal z zdravilom ivabradin, vendar pa bo brez dvoma zaznal razliko med INN in znamkami tožene stranke. Primerjava INN in znamk tožene stranke po kriterijih fonetične, vizualne in pomenske podobnosti tudi po presoji pritožbenega sodišča ne pripelje do zaključka, da znamke tožene stranke zaradi podobnosti z INN ne morejo biti znamke ter so brez zadostnega razlikovalnega učinka (razlogi iz točk a, b in c prvega odstavka 43. člena ZIL-1).

16. Neutemeljen so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z mnenjem WHO glede podobnosti med spornimi znamkami in INN ivabradin. Izvedba navedenega dokaza ni bila potrebna, saj gre pri ugotavljanju minimalne stopnje razlikovalnega učinka, ki zadostuje, da se zavrnilni razlog iz točke b prvega odstavka 43. člena ZIL-1 ne uporabi, za materialnopravno presojo in ne za ugotavljanje dejstev. To presojo pa opravi sodišče samo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja.

17. Razlog zavajanja javnosti zajema primere, ko znaki zavajajo javnost glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga z navedbo predstave ali namigovanja, ki je netočno (točka g prvega odstavka 43. člena ZIL-1). Znamke tožene stranke so registrirane za blago razreda 05: farmacevtski proizvodi, ki vključuje med drugim tudi zdravila za zdravljenje srčno žilnih bolezni. Sklepanje tožeče stranke, da tožena stranka teh znamk ne bo uporabljala za označevanje blaga z zdravilno učinkovino ivabradin, ampak za poimenovanje zdravila za zdravljenje drugih bolezni, zaradi česar naj bi bile sporne znamke zavajajoče, ni z ničemer utemeljeno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da znamke tožene stranke niso zavajajoče. Prav tako registracija znamk tožene stranke ne nasprotuje javnemu redu ali morali (točka h prvega odstavka 43. člena ZIL-1). Pri tem razlogu gre za poskus registracije žaljivih besed, kletvic, poniževalnih podob in podobno. Tožeča stranka s ponavljanjem trditev, da so sporne znamke registrirane v nasprotju s smernicami glede poimenovanja zdravil, kar nasprotuje javnemu redu in morali, s pritožbo ne more uspeti, saj registracija znamk v nasprotju s smernicami sama po sebi ne pomeni kršitve javnega reda in morale.

18. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

19. Pritožbeno sodišče je presodilo le pritožbene navedbe, ki so bistvene za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

20. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Npr. sodišče v Milanu (IT) je odločilo, da sta znamki MESULID in NIMESULENE, ki vsebujeta zdravilno učinkovino NIMESULIDE veljavni (več o tem Laura Pellicano, Prandin Donatella, World Trademark Review, št. 13 May-June 2008). V nemški praksi je bila dopustna registracija znamke Roximycin, za zdravilo katerega INN je Roxythromycin (Margaret Knitter, Confusion with INNs under German jurisdiction, http://www.pharmaundmarke.com).
² Felopin (INN: felodipin), LUXABENDOL (INN: luxabedazol (več v Fezer, Markenrecht, 4. Auflage, München 2009, Kom. K §8, r. št. 16).

Datum zadnje spremembe:

05.04.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 76/2021-21
• VSL sklep I Cpg 600/2011
• sodba I U 1060/2009