VSL Sklep Cst 523/2017

Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje, da je vsebina dopolnjenega načrta finančnega prestrukturiranja glede na poročilo o finančnem poslovanju in poslovanju dolžnika do te mere protislovna, da ne zadostuje kriterijem iz 145. člena ZFPPIPP, sodi še v okvir formalnega preizkusa, ki ga je dolžno opraviti sodišče.

V postopku poenostavljene prisilne poravnave mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enak delež poplačila njihovih terjatev, iz predloga dolžnika pa ne izhaja, da tudi upnici, ki naj bi imela po njegovih trditvah večinski delež v terjatvah upnikov (v višini razlike med 1.059.752,00 EUR in 210.918 EUR), za vse njene terjatve ponuja enak delež plačila kot ostalim upnikom. Že na podlagi navedenega dejstva je pritrditi sodišču prve stopnje, da načrt finančnega prestrukturiranja zakonskim zahtevam po dopolnitvi načrta finančnega prestrukturiranja še vedno ni zadostil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče predlog dolžnika za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrglo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Navedel je, da sodbo (pravilno sklep) izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku in glede na pojasnila v pritožbi predlagal ugoditev predlogu za pričetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker je dolžnik 12. 5. 2017 vložil nepopoln predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, ga je sodišče prve stopnje s sklepom St 000 z dne 16. 5. 2017 pozvalo, da ga dopolni. Po prejemu vloge o dopolnitvi predloga s prilogami je ugotovilo, da dolžnik ni predložil dokazila o plačilu začetnega predujma v znesku 79,30 EUR ter da predložen nov načrt finančnega prestrukturiranja še vedno ne vsebuje vseh podatkov v skladu z vsebino 145. člena ZFPPIPP. Zaključilo je, da dolžnik predloga ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in je v skladu z določbo drugega odstavka 221.d člena ZFPPIPP predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrglo.

5. Sodišče začne postopek poenostavljene prisilne poravnave, če je insolventni dolžnik oseba, nad katero je dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave (221.a člen ZFPPIPP), če ne obstajajo procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave (221.c člen ZFPPIPP) in če predlog poenostavljene prisilne poravnave vsebuje vse sestavine iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.

6. Dokaz o plačilu začetnega predujma iz 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP je listina, ki jo je treba priložiti predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (prvi odstavek 221.d člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru je sporno, ali je dolžnik predložil dokazilo, da je plačal začetni predujem. Pritožnik v pritožbi trdi, da ga je plačal 16. 6. 2017 in o tem tudi predložil sodišču dokazilo v prilogi št. 2 k dopolnitvi predloga poenostavljene prisilne poravnave v skladu s pozivom sodišča. Ker sodišče tega ni upoštevalo, mu očita, da so razlogi sklepa neresnični, kar pa ne drži. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnik po pozivu k predložitvi dokazila o plačilu začetnega predujma v znesku 79,30 EUR, predložil kopijo odrezka plačilnega naloga z dne 9. 12. 2016, izhaja iz podatkov elektronskega spisa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu nahaja listina, ki jo je dolžnik označil kot prilogo št. 2, le listina, ki dokazuje plačilo dne 9. 12. 2016 (zap. št. 9 spisa). Pritožnik trdi v pritožbi, da je sodišču predložil v dopolnitvi predloga fotokopijo plačila predujma v prilogi št. 2 v znesku 79,30 EUR z dnevom plačila 16. 6. 2017 za predlog prisilne poravnave, ki ga je vložil 12. 5. 2017, česar pa z ničemer ne dokaže. Kot je pojasnjeno že predhodno, je v spisu le listina, ki dokazuje plačilo 9. 12. 2016, ki pa se na predmetni postopek ne nanaša, sodišče prve stopnje pa je v razlogih sklepa tudi pojasnilo, da je bil dolžniku že vrnjen predujem, ki ga je plačal na podlagi predloga, ki ga je vložil v letu 2016. Glede na predloženo dokazilo očitek o nekorektnem pojasnjevanju sodišča, da plačilo 9. 12. 2016 ne dokazuje plačila začetnega predujma v obravnavani zadevi, ni utemeljen. Dolžnik v dopolnitvi predloga ni navedel, da je predujem plačal 16. 6. 2017. Zato tudi očitek sodišču prve stopnje, da ni pri računovodski službi sodišča preverilo plačila, ki je bilo opravljeno 16. 6. 2017, ni utemeljen, saj sodišče glede na predloženo listino ni imelo razloga, da preverja plačilo, na katerega se dolžnik ni skliceval. S tem pa se izkaže, da pritožnik ni uspel izpodbiti pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da dolžnik predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo v roku za dopolnitev ni dopolnil z listino iz 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP.

7. Zaključek sodišča prve stopnje, da je vsebina dopolnjenega načrta finančnega prestrukturiranja glede na poročilo o finančnem poslovanju in poslovanju dolžnika do te mere protislovna, da ne zadostuje kriterijem iz 145. člena ZFPPIPP, sodi še v okvir formalnega preizkusa, ki ga je dolžno opraviti sodišče. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj predložil več seznamov obveznosti na dan 31. 3. 2017. Na 7., 8. in 23. strani strani načrta finančnega prestrukturiranja je navedel, da ima do upnikov obveznosti v višini 210.918,00 EUR, ki naj bi se v primeru potrditve poenostavljene prisilne poravnave zmanjšale za 70 %, na 12. strani načrta finančnega prestrukturiranja pa je navedel, da ima do upnikov za 1.059.752,00 EUR obveznosti. Pritožnik v pritožbi pojasnjuje, da je v prvotnem načrtu finančnega prestrukturiranja upošteval terjatve v celotnem znesku 1.059.752,00 EUR, ki zajemajo tudi terjatve lastnice in direktorice do dolžnika, ki ne bodo predmet postopka, v dopolnitvi načrta finančnega prestrukturiranja pa je upošteval le terjatve v višini 210.918 EUR, to pa so terjatve tudi do zunanjih upnikov, s katerimi želi doseči, da se aktivno vključijo v dogovor poplačila njihovih terjatev. V postopku poenostavljene prisilne poravnave mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enak delež poplačila njihovih terjatev, iz predloga dolžnika pa ne izhaja, da tudi upnici, ki naj bi imela po njegovih trditvah večinski delež v terjatvah upnikov (v višini razlike med 1.059.752,00 EUR in 210.918 EUR), za vse njene terjatve ponuja enak delež plačila kot ostalim upnikom. Že na podlagi navedenega dejstva je pritrditi sodišču prve stopnje, da načrt finančnega prestrukturiranja zakonskim zahtevam po dopolnitvi načrta finančnega prestrukturiranja še vedno ni zadostil.

8. Po oceni pritožbenega sodišča so navedene ugotovitve, ki jih pritožnik ni uspel izpodbiti, zadoščale za zavrženje dolžnikovega predloga. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na odločilne razloge za zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

28.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 457/2018
• VSL sklep II Ip 3588/2016
• VSL sklep Cst 771/2015