VSL Sklep I Cp 2442/2017

Jedro

Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme.

Četrta točka odločbe US U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po 350.a členu ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklepi razveljavijo.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanimi sklepi je sodišče zavrnilo predloge tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklepe se v ločenih pritožbah pritožujejo tožniki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Druga tožnica, tretji tožnik, četrti tožnik, peti tožnik, šesti tožnik, sedmi tožnik, deveta tožnica, deseti tožnik, enajsti tožnik in dvanajsti tožnik v (identičnih) pritožbah v bistvenem navajajo, da zahtevek za plačilo odškodnine zoper prvo toženko opirajo tudi na prvi odstavek 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1). Ustavno sodišče Republike Slovenije je v 4. točki odločbe št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da se do odprave protiustavnosti 350.a člena ZBan-1 postopki, ki se vodijo na njegovi podlagi, prekinejo. Sodišče prve stopnje bi moralo zato slediti predlogu tožnikov in postopek prekiniti z dnem vložitve tožbe, v času prekinitve pa skladno z 207. členom ZPP ne bi smelo voditi postopka in odločati o obveznosti plačila sodnih taks. Izpodbijani sklepi so obremenjeni z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče ni opredelilo do zatrjevane protiustavnosti določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

4. Prvi in osmi tožnik v pritožbah z enakimi razlogi kot ostali pritožniki grajata ravnanje sodišča prve stopnje, ker ni prekinilo postopka, temveč je odločalo o njunih predlogih za oprostitev plačila sodnih taks. Nasprotujeta tudi njegovemu stališču, da 11., 16. in 21. člen ZST-1 niso v neskladju z Ustavo.

5. Pritožbe so utemeljene.

6. Tožniki so dne 19. 12. 2016 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložili tožbo, s katero kot bivši imetniki podrejenih obveznic ... zahtevajo nadomestilo za škodo, ki so jo utrpeli zaradi odločbe prve toženke o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, na podlagi katerega je prišlo do izbrisa navedenih obveznic. Odškodnino primarno vtožujejo od prve toženke, če sodišče takšnemu zahtevku ne bi ugodilo, pa podrejeno isti zahtevek uveljavljajo zoper drugo toženko (192. člen ZPP).

7. Tožniki zahtevek zoper prvo toženko primarno opirajo na prvi odstavek 350.a člena ZBan-1 v zvezi z 265. členom Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)¹, podrejeno pa na 26. člen Ustave. Kot temelj zahtevka zoper drugo toženko opredeljujejo pravila o nepogodbeni odškodninski odgovornosti.

8. Hkrati z vložitvijo tožbe so tožniki predlagali, da sodišče postopek prekine z dnem vložitve tožbe ter podali predlog za oprostitev in odlog plačila sodnih taks. Predlog za prekinitev postopka so oprli na 4. točko odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, predlog za oprostitev in odlog plačila sodnih taks pa utemeljevali s protiustavnostjo 11., 16. in 21. člena ZST-1. Ta naj bi obstajala, ker ZST-1 ne vsebuje specialne ureditve, na podlagi katere bi bilo mogoče imetnike izbrisanih ali konvertiranih kvalificiranih pravic (delno) oprostiti plačila sodnih taks ne da bi bila izkazana nevarnost občutnega zmanjšanja sredstev preživljanja.

9. Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je s sklepoma z dne 24. 2. 2017 in 12. 6. 2017 tožnike pozvalo, da predloge za oprostitev plačila sodnih taks dopolnijo s potrdili o premoženjskem stanju, po predložitvi dokazil pa z izpodbijanimi sklepi njihove predloge zavrnilo. Hkrati je izdalo plačilne naloge, s katerimi jim je naložilo plačilo sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje.

10. Pritožbena graja takšnega procesnega postopanja je utemeljena.

11. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo protiustavnost 350.a člena ZBan-1 in 265. člena ZRPPB (1. in 2. točka izreka), saj zaradi odsotnosti procesnih pravil, ki bi upoštevala šibkejši procesni položaj imetnikov kvalificiranih pravic v odškodninskih pravdah, slednjim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. Državnemu zboru je naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v šestih mesecih po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (3. točka izreka), hkrati pa odločilo, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinejo (4. točka izreka).

12. Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme. Na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 40. člena ZUstS lahko torej Ustavno sodišče določeno vprašanje začasno uredi z enako pravno močjo, kot če bi ga uredil zakonodajalec.²

13. Iz navedenega izhaja, da 4. točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo. Ker je bila v konkretni zadevi tožba vložena po sprejemu in objavi ustavne odločbe, je postopek prekinjen z dnem vložitve tožbe.

14. Sodišče prve stopnje je torej izpodbijane sklepe izdalo med prekinitvijo postopka, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP, ki sodišču v času prekinitve postopka prepoveduje opravljanje pravdnih dejanj.

15. Ustavno sodišče je postopke prekinilo zaradi zagotovitve, da se bodo že vložene in v prihodnosti (a pred uveljavitvijo nove ustavnoskladne ureditve) vložene odškodninske tožbe že od začetka, za vse imetnike kvalificiranih pravic obravnavale pod novimi, ustavnoskladnimi pogoji, ki jih mora zakonodajalec šele doreči (132. točka obrazložitve). Ustavno sodišče sicer Državnemu zboru ni naložilo, da mora nova ureditev vsebovati tudi specialna pravila o plačilu sodnih taks, vendar to zakonodajalcu ne preprečuje, da posebej in mimo določb ZST-1 uredi tudi ta vidik procesnega položaja imetnikov kvalificiranih pravic. To pa pomeni, da je kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov, zato so ti obremenjeni z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).

16. Pritožbeno sodišče je zato pritožbam ugodilo in izpodbijane sklepe razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopek prekiniti in z nadaljnjim obravnavanjem zadeve počakati do odprave protiustavnosti 350.a člena ZBan-1 v zvezi z 265. členom ZRPPB.³ Šele po sprejemu ureditve, ki bo celovito uredila sodno varstvo imetnikov izbrisanih ali konvertiranih kvalificiranih pravic v odškodninskih pravdah zoper prvo toženko, bo mogoče odločati o obveznosti tožnikov, da plačajo sodne takse, vključno s presojo ustavnosti zakona, na katerem bo njihova obveznost temeljila. Pritožbeno sodišče se zato zaenkrat ne opredeljuje do pritožbenih navedb o protiustavnosti 11., 16. in 21. člena ZST-1. Glede na dosedanji tek postopka pa dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje po sprejemu nove ureditve najprej presoditi utemeljenost navedb tožnikov, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prvi odstavek 350.a člena ZBan-1 je določal, da lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. Po 265. členu ZRPPB se postopki sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah ZBan-1.
² Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-624/11 z dne 3. 7. 2014
³ Sodišče bo o zahtevku zoper drugo toženko kot eventualno sospornico lahko odločalo šele, če bo pravnomočno zavrnjen zahtevek zoper prvo toženko, zato prekinitev postopka in njegove posledice učinkujejo tudi zanjo.

Datum zadnje spremembe:

16.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 95/2018
• VSL Sklep I Cpg 392/2017
• VSL Sklep I Cpg 363/2023