VSL Sklep II Cp 1738/2017

Jedro

Posestna tožba in sklep sodišča, ki ji sledi, sta dajatvena. Restitucijski in prepovedni zahtevek morata biti določna in konkretizirana, da ju je mogoče izvršiti. Uveljavljanje in oblikovanje zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke, sodišče pa o njem odloča v mejah postavljenega zahtevka.

Ponovno materialno procesno vodstvo sodišča glede nepopolnosti tožbenega predloga po tem, ko je bilo enkrat že opravljeno (in mu je tožnica sledila, a je kasneje pravilno modificiran zahtevek spet umaknila) in jo je na nepopolnost opozarjala tudi tožena stranka, ni bilo več potrebno. Aktivnost sodišča pri opozarjanju na pomanjkljivosti v tožbenem predlogu je omejena. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je na strani tožeče stranke.

Ker je kabelsko omrežje že zasuto in teren utrjen, posest zemljišča pa tožnici že vzpostavljena, je pravilno ugodeno le prepovednemu zahtevku za bodoče izvajanje takšnih motilnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje kot sankcija za ugotovljeno samovoljno zasebno uveljavljanje pravic motitelja mora biti objektivno mogoče in upravičeno.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v tretji in četrti alineji točke IV in v točki VI izreka.

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanih, a nerazveljavljenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zahtevala posestno varstvo zaradi zatrjevanih motilnih dejanj na parc. št. 13/1 (v naravi vrt okoli stanovanjske stavbe na parc. št. 13/3 in asfaltirana pot okoli poslovnega objekta na parc. št. 13/2) in na parc. št. 13/3, vse v k. o. X.

Sodišče prve stopnje je delno ustavilo postopek v delih, za katere je tožnica tožbo umaknila (točka I izreka).

Zaradi nedoločnosti in neizvršljivosti je zavrglo tožbo v delu, ki se je nanašala na prenehanje izvajanja verbalnega nasilja in bodoči prepovedni zahtevek v zvezi s tem (točka II).

Kot prepozno je tožbo zavrglo v delih, ki so se nanašali na motilna dejanja, navedena v prvi, drugi in tretji alineji točke III izreka.

V točki IV je zavrnilo restitucijske zahtevke v zvezi z motilnimi dejanji, navedenimi v štirih alinejah te točke, in z njimi povezane prepovedne zahtevke za prepoved bodočega izvajanja takšnih in podobnih dejanj, razen za dejanja iz druge alineje točke IV na peščenem pasu ob stanovanjski stavbi na naslovu ..., kot ga je opredelilo v drugi alineje točke IV izreka.

V točki V je toženi stranki v bodoče prepovedalo kakršnokoli izvajanje izkopa zemlje in izvajanja gradbenih del ter ji naložilo, da se vzdrži podobnih ravnanj, ki bi onemogočala ali ovirala uporabo nepremičnine z ID znakom 000-13/1 v delu, ki ga predstavlja peščeni pas ob stanovanjski hiši na naslovu ..., prikazan na fotografiji B 21 in opredeljenem na grafični prilogi, in za kateri je v tretjem odstavku te točke odločilo, da sta sestavni del izreka odločbe.

Prepovedni zahtevek za bodoče izvajanje izkopa zemlje in izvajanje del na nepremičnini ID 000-13/3 je zavrnilo (drugi odstavek točke V).

V točki VI izreka je odločilo, da pravdni stranki trpita vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP¹ pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka sklep izpodbija v točkah II do IV, drugem in tretjem odstavku V. točke izreka ter v točki VI izreka. Predlaga razveljavitev celotne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Uvodoma sodišču očita, da se je preveč ukvarjalo s formalnostmi in premalo z vsebino. Odločitve so razpršeno obrazložene. Sklep je nepregleden in ga ni mogoče razumno preizkusiti. Nekatere odločitve so neobrazložene (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Pri ugotavljanju dejanskega stanja ni upoštevan zapis CSD ... z dne 5. 10. 2016. Ni obrazložitve, zakaj. Neutemeljeno je zavrnjen dokaz z ogledom parcel v naravi, ki bi omogočil lažjo predstavo, kje so bile posnete predložene fotografije in kje je prišlo do motenja. Izrek se sklicuje na prilogo C2 in fotografijo B21. Kot sestavni del sklepa bi morali biti prilogi priloženi končni odločbi sodišča. Ker nista, je sklep neizvršljiv. Tožeča stranka nima priloge C2 in se ne more učinkovito pritožiti. Priloga C2 ni bila vpogledana v dokaznem postopku.

Napačno je odločeno o sodnem varstvu glede verbalnega motenja posesti. Del tožbenega zahtevka iz prve alineje 1. točke je bil podan z vlogo z dne 2. 11. 2016 in ni bil nikoli umaknjen. Nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje je zmotna. Neutemeljeno je odločalo po tožbenem predlogu z dne 12. 12. 2016 namesto po predlogu z dne 2. 11. 2016. Tožnica je dokazala, da je zaradi toženčevih groženj z napadom na njeno življenje in telo spremenila dotedanji način izvrševanja posesti na njenih nepremičninah. Sodišče je premalo kritično ocenilo navedbe, da tožnica zaradi toženčevih groženj v omejenem obsegu obiskuje svoj dom. Trditve o kamenjanju in nastavitvi bombe bi moralo upoštevati pri dokazni oceni, da se nasilna ravnanja stopnjujejo. Zahtevek ni bil postavljen prepozno in ga je sodišče nepravilno zavrglo (II. točka izreka). Na nedoločenost zahtevka tožnica ni bila ustrezno opozorjena. Poučena bi morala biti o posledicah zavrženja. Relativna kršitev 108. člena ZPP je prerasla v kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. in 23. člena Ustave RS. Tožnica je navedla in dokazala toženčeve besede ter na kakšen način se je zaradi njegovih groženj spremenil dotedanji način uživanja posesti nepremičnin.

Zmotno je zavrnjen zahtevek glede odstranitve komunalnih vodov. Prezrto je, da o investicijskih delih na nepremičninah lahko odločajo le vsi solastniki. Napeljava električnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja po zemljišču pomeni kakovostno spremembo zemljišča. Nedovoljena omrežja bo treba odstraniti. Vsak nadaljnji poseg bo obremenjen z večjimi stroški. Tožnica ni dolžna trpeti spremembe dotedanje posesti nepremičnin. Stališče sodišča, da z vkopanimi komunalnimi vodi tožnica ni motena v posesti, ker še vedno lahko uporablja površino zemljiške parcele, je pravno zgrešeno, ker negira pravila glede upravičenj in upravljanja s stvarjo v solastnini (66. in 67. člen SPZ²). Tožbeni zahtevek v tem delu je preuranjeno zavrnjen (druga alineja IV. točke izreka). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.

Enako velja za tožbeni predlog za ponovno zazelenitev vrta pred hišo z rastlinjem. Tožbeni zahtevek je bil pravilno in pravočasno postavljen in specificiran. Dejansko stanje glede uničenja vrta je napačno ugotovljeno. Odločitev o prepozno postavljenem zahtevku je napačna.

Napačno je odločeno o posesti svetilke. Med strankama slednja ni bila sporna. Tožbeni zahtevek je v tem delu neutemeljeno in brez obrazložitve zavrnjen. Glede na toženčeve grožnje je jasno, da je bil storilec toženec, saj je imel edini od tega dejanja korist. Opozarjanje na morebitni odškodninski zahtevek je neprimerno.

Tožbeni zahtevek glede odstranitve betonske plošče, postavitve betonskega stebra za vinsko trto in posaditve štirih vinskih trt (tretja in četrta alineja IV. točke izreka) je neutemeljeno zavrnjen. Iz obrazložitve niso razvidni razlogi. Navedeno motilno ravnanje je tožnica jasno opisala v tožbi in predložila fotografije. Betonska plošča na skici C2, označena s črko B in rdečim šifrirnim znakom, ni ista, kot tista pod oznako s črko C, za katero je sodišče navedlo, da je sodno varstvo prepozno in ga je zavrglo.

4. Tožena stranka izpodbija sklep v točki V. in VI. Predlaga spremembo z zavrženjem oziroma zavrnitvijo tudi v prepovednem delu ter spremembo odločitve o stroških tako, da se slednji skupaj s stroški pritožbenega postopka naložijo v plačilo tožeči stranki.

Ker je sodišče zavrglo oziroma zavrnilo restitucijski del tožbenega zahtevka, je odločitev v prepovednem delu materialnopravno nepravilna. Sklep je sam s seboj v nasprotju in obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je v izpodbijanem delu izreka prekoračilo tožbeni zahtevek. Tožnici je dosodilo nekaj drugega, kot je zahtevala in je kršilo 2. člen ZPP.

Dejansko stanje glede prepovednega dela zahtevka je zmotno ugotovljeno. Toženec je vsa dela izvršil na delu parc. št. 13/1, ki ga je imel skladno z dogovorom in dejansko uporabo v izključni posesti. Sodišče se o dogovoru glede posesti ni opredelilo, prav tako ne o predloženem dokazu - uradnem zaznamku z dne 30. 3. 2016, iz katerega izhaja, da tožnica že nekaj časa ne stanuje v obravnavani stanovanjski hiši. Zmotna je dokazna ocena o izvajanju soposesti tožnice na dovozni poti do stanovanjske hiše. Oprlo se je zgolj na izpovedbo tožnice, njenega moža in hčerke, drugih dokazov ni ocenilo. Ni se opredelilo do nujnosti izvedbe gradbenih del. Toženec se je skliceval na samopomoč in predložil slike. Ne drži, da dejstva ni dokazal.

Napačno je odločeno o stroških postopka. Tožnica je uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, zato bi morala skladno s tretjim odstavkom 154. člena ZPP povrniti tožencu njegove stroške.

5. Pravdni stranki sta odgovorili na nasprotni pritožbi. Predlagata zavrnitev, potrditev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih ter zahtevata povračilo stroškov z odgovoroma na pritožbi.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Ne upošteva pravice do posesti niti dobrovernosti posestniku (33. člen SPZ). Na tožeči stranki je trditveno in dokazno breme, da je bila pred motenjem posestnica stvari, da je bila posest motena, da jo je motila tožena stranka in da njeno dejanje pomeni motenje - da je samovoljno in protipravno (32. in 33. člen SPZ). Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati le v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, in najpozneje v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ). V nasprotnem primeru je tožba prepozna in jo je treba zavreči. Posestna tožba in sklep sodišča, ki ji sledi, sta dajatvena. Restitucijski in prepovedni zahtevek morata biti določna in konkretizirana, da ju je mogoče izvršiti. Uveljavljanje in oblikovanje zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke, sodišče pa o njem odloča v mejah postavljenega zahtevka (2. člen ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je navedena pravna izhodišča pravilno upoštevalo. V okviru podane trditvene in dokazne podlage strank je pravilno in popolno ugotovilo pravno odločilna dejstva o vseh zatrjevanih motilnih dejanjih, razen glede betonske plošče na parc. št. 13/1, prikazane na fotografiji A25, betonskega stebra za vinsko trto ter štirih vinskih trt na JZ delu parcele 13/1 (tretja in četrta alineja točke IV izreka). O tej odločitvi v obrazložitvi sklepa ni dejanskih in pravnih razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek zavrnjen. Zgolj v tem delu zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Pritožbi tožeče stranke je bilo treba v tem obsegu ugoditi, sklep v tem delu razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v ponovno pisanje sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP). Zaradi delne razveljavitve sklepa o glavni stvari je posledično razveljavljena tudi odločitev o pravdnih stroških (točka VI izreka; četrti odstavek 165. člena ZPP).

9. V ostalem je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, pri odločanju pravilno uporabljeno materialno pravo, sklep pa tudi ni obremenjen z drugimi uveljavljanimi in uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Ker pritožbeno sodišče druge odločitve sodišča v celoti sprejema kot pravilne, bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene očitke obeh pritožnic (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O pritožbi tožeče stranke

10. Očitanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Sodišče je izvedlo potrebne dokaze za ugotovitev pravnorelevantnih dejstev, ostale (vključno z dopisom CSD in ogledom kraja), je obrazloženo zavrnilo v točki 19 sklepa. Pritožnica ne pojasni, kaj je z dopisom CSD dokazovala. Ogled pa spričo množice fotografij in grafičnih prikazov stanja v naravi zaradi identifikacije kraja motilnega dejanja tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bil potreben.

11. Pritožbeni očitki o preveč zagretem ukvarjanju s formalnostmi (točke 1 ? 23 obrazložitve) na račun vsebine sodnega varstva (točka 24 do 35 sklepa) ter o razpršenosti in nepreglednosti sprejetih odločitev so neutemeljeni. Obrazložitev procesnih in vsebinskih odločitev je sistematična, natančna, pregledna in primerna glede na trditveno in ugovorno podlago strank. Tožnica je namreč uveljavljala posesto varstvo zaradi večjega števila motilnih dejanj, ki jih je med postopkom po ugovoru tožene stranke in po zadostnem materialno-procesnem vodstvu sodišča dodatno specificirala. Tožbo je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje (točka 12 do 18) popravila, spremenila in delno umaknila. Vse sprejete odločitve, razen že omenjenih (tretja in četrta alineja IV izreka), so primerno in zadosti obrazložene, da jih je mogoče preizkusiti.

12. Protispisni so pritožbeni očitki, da tožnica ne razpolaga s prilogo C2, ki je sestavni del izreka. Iz podatkov spisa (list. št. 77) izhaja, da je navedeni grafični prikaz v spis vložila sama in nanj opirala na zadnjem naroku modificirani tožbeni predlog. Grafični prikaz je bil vročen tudi toženi stranki (list. št. 77). Gre za grafično (s fotografijo v prilogi B2 pa za vizualno) ponazoritev z besedami opisanega kraja ugotovljenega motilnega dejanja (peščeni pas ob stanovanjski stavbi na parc. št. 13/3 do betonske plošče na parc. št. 13/1). Že opisni del izreka je dovolj jasen, določen in izvršljiv in so neutemeljeni očitki o njegovi neizvršljivosti, ker fotografija in grafični prikaz nista priložena k sklepu. Sicer pa grafični prikaz kot sestavni del izreka predstavlja odločitev sodišča in ne dokaz, ki bi ga moralo izvajati sodišče. Zato so tudi očitki, da ga sodišče ni vpogledalo, neutemeljeni.

13. Izpodbijani odločitvi glede verbalnega motenja posesti sta pravilni (izrek v drugem odstavku točke I in v točki II, razlogi, v točkah 12, 13, 16 in 17).

14. Tožbeni zahtevek je bil po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje nedoločen, modificirani zahtevek v vlogi z dne 3. 11. 2016 pravilen, a v tem delu s ponovno modifikacijo tožbe na naroku dne 12. 12. 2016 (spet) umaknjen. O pravilnosti ugotovitve glede delnega umika tožbe ne more biti dvoma. Iz podatkov spisa na list. št. 77 izhaja, da je tožeča stranka na naroku po izvedenem dokaznem postopku v celoti na novo podala tožbeni predlog, ga oblikovala (v prvi alineji v prvotnem - to je tožbenem besedilu brez modifikacije na list. št. 66) in navedla, da ostane nespremenjen tožbeni zahtevek le v točki 3 in 4. Pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče odločati po tožbenem predlogu z dne 2. 11. 2016, so torej neutemeljeni, ugotovitev sodišča o delnem umiku tožbe in posledični ustavitvi postopka glede verbalnega motenja pa pravilni.

15. Prvotno postavljeni zahtevek je (ostal) nedoločen in neizvršljiv. Sodišče bi ga moralo zavrniti. Izpodbijana odločitev (zavrženje tožbe) je tožnici v korist. Zato pritožbeno sodišče vanjo ni posegalo. Pritožbi v odgovor je treba le še dodati, da ponovno materialno procesno vodstvo sodišča glede nepopolnosti tožbenega predloga po tem, ko je bilo enkrat že opravljeno (in mu je tožnica sledila) in jo je na nepopolnost opozarjala tudi tožena stranka, ni bilo več potrebno. Vzbudila bi lahko celo dvom v nepristranskost sodišča. Aktivnost sodišča pri opozarjanju na pomanjkljivostih o tožbenem predlogu je omejena. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je na strani tožeče stranke.

16. Postopek zaradi groženj z napadi na življenje in telo je bil po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ustavljen zaradi delnega umika tožbe. Pravilne so tudi ugotovitve sodišča in ne nasprotno pritožbeno naziranje, da bi bil postavljen nepravilno in prepozno. Razlogi v točki 13 na strani 15 do 16 sklepa so pravilni, nasprotne pritožbene navedbe pa zmotne.

17. Restitucijski zahtevek glede odstranitve komunalnih vodov je ob ugotovitvi, da je trasa poti, ki jo je imela tožnica v posesti pred posegi toženca, že vzpostavljena (peščeni pas ob stanovanjski hiši), pravilno zavrnjen. V pravdi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti in s tem o upravičenjih solastnikov pri upravljanju s solastno stvarjo, na kar nakazuje pritožba. Ker je kabelsko omrežje že zasuto in teren utrjen, posest zemljišča pa tožnici že vzpostavljena, je pravilno ugodeno le prepovednemu zahtevku za bodoče izvajanje takšnih motilnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje kot sankcija za ugotovljeno samovoljno zasebno uveljavljanje pravic motitelja mora biti objektivno mogoče in upravičeno. Ob ugotovljenih okoliščinah primera pa tožbeni zahtevek za popolno vzpostavitev stanja pred motilnim dejanjem (odstranitev že zasutega kabelskega omrežja) dejansko predstavlja zahtevek po odškodninskem varstvu (primerjaj prvi odstavek 164. člena OZ³). Slednji pa je v posestnem sporu, tako kot odločanje o pravici do posesti, izključeno (426. člen ZPP).

18. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in ugotovitev glede motilnih dejanj in ponovne zazelenitve vrta pred hišo. Dokazna ocena o času, kraju in obsegu vtoževanih dejanj je pravilno oprta na izpovedbo tožnice, ki sta jo potrdila tudi njen mož in hči. Pritožba je z ničemer ne omaja. Ob ugotovitvi, da je zahtevek postavljen prepozno, je izpodbijana odločitev tudi pravno pravilna.

19. Kar zadeva motilno dejanje v zvezi s svetilko nad vhodnimi vrati, pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno in ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi ga storil toženec. Pritožničino sklepanje, da je bil storilec on, ob zatrjevanju, da jo napadajo tudi druge osebe (njen brat), in brez drugih dokazov, ne zadošča.

20. Pritožba zoper drugi odstavek točke V izreka ni obrazložena. Prepovedni zahtevek za izvajanje izkopa zemlje in gradbenih del na nepremičnini z ID znakom 000-13/3 (stanovanjska stavba) je pravilno zavrnjen.

O pritožbi tožene stranke

21. Pritožba tožene stranke o glavni stvari je v celoti neutemeljena. Zaradi delne razveljavitve sklepa je pritožbi ugodeno le v delu, ki se nanaša na točko VI izreka.

22. Zgrešeni so pritožbeni očitki o odločanju mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Tožnica je zahtevala posestno varstvo na celotni parc. št. 13/1. Sodišče je ugotovilo in prepovedalo nadaljnje motenje na tistem delu navedenega zemljišča, ki ga je imela tožeča stranka v soposesti. Odločalo je v mejah postavljenega zahtevka.

23. Dejansko stanje o posesti tožnice, motilnih dejanjih in posledicah je pravilno in popolno ugotovljeno. Da toženec ni uspel dokazati dogovora o deljeni posesti, da je bila tožnica posestnica in v katerem obsegu je izvajala posest, se je prepričalo ne le z zaslišanjem tožnice, njenega moža in hčerke, kot zmotno trdi pritožnik, pač pa tudi z zaslišanjem njenega brata. Dokazna ocena o vseh pravnorelevantnih dejstvih je pravilna in skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Odgovorjeno je na vse ugovore tožene stranke, ki jih ponavlja v pritožbi. S pravilnimi razlogi so zavrnjeni v točki 31 in 32 glede tožničine posesti in v točki 33 sklepa glede dogovora in nujnosti toženčevih del. Pravno naziranje, da se je toženec branil z ugovorom samopomoči, je zmotno. Prepovedni zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo, pa ima oporo v pravilno ugotovljenih motilnih dejanjih toženca.

24. Obe pritožbi sta torej v pretežnem delu neutemeljeni. Zato ju je pritožbeno sodišče v opisanem obsegu zavrnilo in v izpodbijanih, a nerazveljavljenih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

25. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju ponovno odloči o tretji in četrti alineji IV. točke izreka izpodbijanega sklepa in o pravdnih stroških (točka VI izpodbijanega sklepa). Pri tem naj upošteva tudi stroške tega pritožbenega postopka. Za svojo odločitev naj navede razloge, da jo bo mogoče tudi v tem delu preizkusiti.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002 s spremembami.
³ Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

21.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 92/2016
• VSL sklep I Cp 1456/2009
• VSL sklep I Cp 1690/2014