VSL Sodba II Cp 2488/2017

Jedro

V primeru, ko porabniškega deleža posameznega dela stavbe po krivdi lastnika ni mogoče ugotoviti s pomočjo podatkov razdelilnikov, se porabniški delež ogrevanja določi tako, da se delež ogrevalne površine pomnoži z izravnalnim faktorjem 1,6. S tako ureditvijo je določen način delitve in obračuna v primeru, ko je po krivdi lastnika (odsotnost privolitve lastnika za vstop v stanovanje) onemogočen vstop v stanovanje zaradi montaže toplotnih delilnikov oziroma odčitavanje. Tožeča stranka je stroške ogrevanja obračunala na podlagi ogrevalne površine v skladu s Pravilnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 67438/2015 z dne 4. 6. 2015 v prvem odstavku izreka (I. točka izreka), in isti sklep v celoti razveljavilo v 3. točki izreka (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki v roku 8 dni povrniti 54 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Pritožuje se laično, brez navedb pritožbenih razlogov. Navaja, da je nedopustno, da se po Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli iz leta 2010 (v nadaljevanju Pravilnik) ogrevanje poveča za faktor 1,6 v primeru, če ni vgrajenih delilnikov toplote. Delilniki toplote imajo namreč več pomanjkljivosti, ki so v nasprotju z zakonodajo, Ustavo in mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije. Delilniki toplote so približni v svojih meritvah. Delilnike se da tudi dokaj enostavno preslepiti. Za njihovo vgradnjo in odčitavanje je potreben vstop v stanovanje. Nedotakljivost stanovanja pa je zagotovljena z Ustavo in mednarodnimi obveznostmi. Tisti, ki delilnike vgrajujejo, kot tudi tisti, ki jih odčitavajo, niso nevtralni, pošteni in brez zlih namer. Delilniki toplote so pravšnji izgovor za lažje in nezakonite vstope takih nezakonitih združb. Tožeča stranka ni kvalificiranja za opravljanje ogrevanja soseske in se malomarno vede glede porabe toplote za ogrevanje. Navaja, da je komaj nastavil primerno moč v zimskem času, v spomladanskem pa je bilo to nemogoče. Vgrajeni radiatorji so bili topli le do 1/10 zgornjega dela. Gre za malomarnost pri ogrevanju celotne soseske. Pri vgradnji delilnikov je šlo za trgovino tujih izdelkov in ne za racionalno rabo toplote. Obrazložitev sodbe je nejasna v 8. in 21. točki.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na višino vtoževanega zneska gre v konkretnem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tožena stranka v pritožbi sicer ne uveljavlja pritožbenih razlogov, dejansko pa graja prvostopenjsko odločitev v delu, ki se nanaša na plačilo za ogrevanje in trdi, da ni ničesar dolžna, saj tožeča stranka ni kvalificirana za ogrevanje soseske, glede porabe toplote za ogrevanje je malomarna, delilniki toplote imajo pomanjkljivosti, uporaba izravnalnega faktorja 1,6 po Pravilniku pa ni dopustna.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka upravnik večstanovanjske hiše, v kateri je toženec lastnik stanovanja. Tožeča stranka kot upravnik vtožuje plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja za obdobje od aprila 2015 do maja 2015. Storitve so bile opravljene, namesto tožene stranke jih je poravnala tožeča stranka (primerjaj 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožeča stranka stroške ogrevanja obračunala na podlagi ogrevalne površine v skladu s Pravilnikom, posledično pa je upravičena do povračila stroškov za storitve, ki jih je nudila toženi stranki, ta pa jih je nemoteno tudi koristila (14. točka obrazložitve).

7. Neupoštevne so pritožbene navedbe o delilnikih toplote, ki naj bi imeli pomanjkljivosti, o malomarnem vedenju tožeče stranke glede porabe toplote in nemožnosti namestitve primerne moči vgrajenih radiatorjev. Ob tem, ko je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka storitve (ogrevanje) dejansko opravila, da jih je tožena stranka nemoteno koristila, in da je tožeča stranka račune poravnala namesto tožene stranke, predstavljajo te pritožbene navedbe pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe o razlogih, zakaj tožena stranka ni dovolila vgradnje delilnikov toplote za radiatorje (možnost goljufij, netočnost delilnikov, nezakoniti vstopi v stanovanje zaradi odčitavanja ...).

8. Po določilu 11. člena Pravilnika v primeru, ko porabniškega deleža posameznega dela stavbe po krivdi lastnika ni mogoče ugotoviti s pomočjo podatkov razdelilnikov, se porabniški delež ogrevanja določi tako, da se delež ogrevalne površine pomnoži z izravnalnim faktorjem 1,6, kar je prvostopenjsko sodišče upoštevalo. Pravilno je torej uporabilo materialno pravo, ne glede na drugače izraženo mnenje toženca v pritožbi. S tako ureditvijo pa je določen način delitve in obračuna v primeru, ko po krivdi lastnika (odsotnost privolitve lastnika za vstop v stanovanje) onemogočen vstop v stanovanje zaradi montaže toplotnih delilnikov oziroma odčitavanje. Ugotovilo je tudi, da je tožeča stranka stroške ogrevanja obračunala na podlagi ogrevalne površine v skladu s Pravilnikom.

9. Pritožbeni očitki o tem, da je izpodbijana sodba v svoji 8. in 21. točki nerazumljiva, niso utemeljeni. Sodba je razumljiva in se pa da preizkusti, v njej so navedeni razlogi, ki odločitev utemeljujejo. Iz 21. točke obrazložitve sicer izhaja, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške tožeča stranka (pravilno tožena stranka), kar lahko sodišče vsak čas s popravnim sklepom popravi (328. člen ZPP). V izreku sodbe je pravilno navedeno, da je stroške tožeče stranke dolžna povrniti tožena stranka.

10. Pritožbene navedbe o nezakonitih združbah, ki naj bi želele odčitavati delilnike toplote so nerazumljive, pritožbene navedbe o kršitvah človekovih pravic pa nekonkretizirane in neizkazane ter v posledici neupoštevne. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena in pritožbi sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je še preizkusilo, ali je podana kakšna bistvena kršitev določb postopka, na katero pazi po uradni dolžnosti in ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka ni zagrešilo, prav tako pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo. Ker ni podan noben uveljavljani niti dovoljeni pritožbeni razlog, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

21.03.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep III DoR 16/2014
• VSL sodba II Cp 4086/2009
• VSL Sodba I Cp 2398/2018