<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba in sklep II Cp 1795/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1795.2017
Evidenčna številka:VSL00007329
Datum odločbe:07.12.2017
Senat, sodnik posameznik:Tanja Kumer
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - pravilna uporaba materialnega prava - zahtevek za vrnitev kupnine - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - obstoj stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - uporaba stvari - neprimerna uporaba stvari - poškodovanje stvari - odstop od pogodbe - pravice kupca - izguba pravice

Jedro

Izpodbijana odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vrnitev kupnine ob hkratni vrnitvi printerja toženki temelji na presoji sodišča prve stopnje, da je tožnica zaradi stvarne napake printerja utemeljeno odstopila od prodajne pogodbe, ki je toženka ni bila pripravljena (pravilno) izpolniti.

Kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari med drugim, če je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel. Zaradi napačne uporabe materialnega prava se ni ugotavljalo, ali je tožnica poškodovala printer in porabila priloženi material.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v I. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, (I) da je toženka dolžna tožnici v 8 dneh vrniti kupnino v znesku 1.134,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2014 dalje do plačila, ob istočasni vrnitvi printerja V7+ in prenosne torbe za printer, ki sta bila predmet nakupa po računu toženke št. 63 z dne 23. 1. 2014, toženki, (II) da je toženka dolžna plačati tožnici v roku 8 dni še 54,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 24. 4. 2014 dalje do plačila, (III) da se tožbeni zahtevek v presežku (to je za 246,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2014 dalje do plačila) zavrne ter (IV) da je toženka dolžna tožnici v 8 dneh od prejema te odločbe povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.142,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper I., II. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se pritožuje toženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico, podrejeno naj jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Toženka je v pripravljalni vlogi z dne 4. 11. 2014 podala ugovor, da nasprotuje vračilu kupnine in vračilu printerja, ker je bil ta mehansko poškodovan, pritikline printerja pa so bile delno porabljene, kar je zatrjevala tudi že v odgovoru na tožbo. Sodišče se do tega ugovora ni opredelilo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je v tej zvezi tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Vrnitveni zahtevek ni utemeljen, če je stvar poškodovana in porabljena po krivdi kupca. V obravnavanem primeru vračilo stvari v stanju, v kakršnem je bila ob izročitvi tožnici, ni mogoče, ker je tožnica printer poškodovala, priloženi material pa delno uporabila. Tožbeni zahtevek za vračilo kupnine ob hkratni vrnitvi printerja bi bilo zato treba zavrniti. Ker je sodišče zavzelo drugačno stališče, to je da je vrnitev kupnine in stvari utemeljena, bi se moralo opredeliti tudi do trditev toženke glede poškodovanja printerja in porabe materiala, a se s tem ni ukvarjalo, čeprav je navedlo, da je treba v primeru odstopa vzpostaviti stanje, kakršno je obstajalo pred sklenitvijo pogodbe.

Sodišče se prav tako ni opredelilo do navedb toženke, da je neprofesionalna uporaba printerja s strani tožnice povzročila, da so se printi na nohtih krušili. V sodbi ni pojasnjeno, zakaj je ravno pomanjkljivost printerja in ne ravnanje tožnice povzročilo krušenje nohtov. Ta del dejanskega stanja je ostal nerazjasnjen, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker printer ni imel stvarne napake oziroma ker je tožnica napravila krušljive nohte zaradi svoje nespretnosti in neznanja, tudi ni utemeljen tožbeni zahtevek za povračilo škode, ki naj bi tožnici nastala zaradi brezplačne korekture krušljivih nohtov.

Sodišče neutemeljeno ni vključilo v dokazno oceno izpovedbe U. K. Ker ni navedlo ključnih navedb U. K. niti ni navedlo, zakaj mu ne verjame, je obrazložitev sodbe pomanjkljiva.

Sodišče ni navedlo, zakaj je zaključilo, da je toženka vedela za zatrjevano napako oziroma da ji ni mogla ostati neznana. Razlogovanje sodišča na strani deset, prvi odstavek sodbe, je nekonsistentno in neprepričljivo. Ker so navedbe sodišča glede izpovedbe U. K. v nasprotju z zapisnikom soočenja prič S. S. in U. K., je podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zaključek sodišča, da je U. K. zatrdil, da bo print držal na gel nohtih tri do štiri tedne, je napačen in temelji na napačni dokazni oceni zaslišanih prič.

Obrazložitev sodbe je v pretežnem delu nejasna in se v precejšnji meri ponavlja. Zaključki sodišča niso povsem enaki, razlogi sodbe so si med seboj v nasprotju. V obrazložitvi sodbe, kjer naj bi bila dokazna ocena, sodišče na dolgo povzema navedbe strank, tako da ni povsem jasno, ali gre za navedbe strank ali za zaključke sodišča.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in toženki naloži v plačilo tožničine stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tej pravdi zahteva tožnica kot kupec od toženke kot prodajalca vračilo kupnine v višini 1.134,60 EUR ob hkratni vrnitvi printerja (predmet prodajne pogodbe) toženki ter plačilo škode v višini 300,00 EUR, nastale zaradi stvarne napake printerja.1 Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo.

6. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, za katere veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. Tako se lahko sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da s pritožbo zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje vezano.

7. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijana sodba nima takih pomanjkljivosti, zaradi katerih njen preizkus ne bi bil mogoč. Drži sicer pritožbena navedba, da se obsežni razlogi sodišča prve stopnje mestoma ponavljajo, vendar pa si niso med seboj v nasprotju. Prav tako obrazložitvi izpodbijane sodbe ni moč očitati nejasnosti. Čeprav je sodišče prve stopnje v delu obrazložitve, kjer naj bi bila navedena dokazna ocena, po nepotrebnem podrobno povzemalo trditve pravdnih strank, je moč razbrati, kaj so navedbe pravdnih strank in kaj dejanski zaključki, na katerih temelji izpodbijana odločitev.

8. Sodišče prve stopnje se je v zadostni meri opredelilo do vseh relevantnih izvedenih dokazov, med drugim tudi do ključnih delov izpovedbe U. K., na katero opozarja toženka (glej na primer prvi in drugi odstavek na deseti strani in prvi odstavek na trinajsti strani obrazložitve sodbe), in jih vključilo v dokazno oceno2. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je zaradi pomanjkljive dokazne ocene podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedene postopkovne kršitve toženka prav tako ne more utemeljiti z grajanjem dokazne ocene oziroma navedbami, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo zaslišane priče. S takšnimi pritožbenimi navedbami namreč dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti, kot že pojasnjeno, ni dovoljen pritožbeni razlog.

9. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na čem temelji zaključek, da je toženka (preko njihovega prodajalca U. K.) vedela za stvarno napako (obstoj printa na gelnih nohtih manj kot tri tedne) oziroma da ji ni mogla ostati neznana. Iz obrazložitve sodbe (drugi odstavek na deseti strani sodbe) namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje ta zaključek sprejelo na podlagi izpovedbe U. K., da obstojnost tri tedne velja le pri izdelovanju printa na njihove materiale in po njihovem postopku, ne more pa garantirati trajanja printa na druge materiale.

10. Prav tako ni podana uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Protispisnost je lahko podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov o izpovedb strank in prič, torej takrat, ko je sodišče tem listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Te napake sodišče prve stopnje pri povzemanju izpovedbe priče U. K., na katero opozarja toženka, ni storilo, saj je v obrazložitvi sodbe njegovo izpovedbo povzelo tako, kot izhaja iz zapisnika o soočenju prič S. S. in U. K. Nestrinjanje toženke z oceno izpovedbe te priče pa predstavlja, kot že pojasnjeno, nedovoljeno pritožbeno grajo dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb toženke, da je neprofesionalna uporaba printerja s strani tožnice povzročila, da so se printi na nohtih krušili. Iz obrazložitve sodbe namreč izhaja zaključek sodišča prve stopnje, da se je print na nohtih krušil kljub temu, da je tožnica izvajala printe z materiali toženke in ob upoštevanju pravilnega postopka, ki ji ga je pokazal U. K., o čemer so skladno izpovedale priče tožnice (glej 12. točko obrazložitve sodbe). Toženec torej po dejanskem zaključku sodišča prve stopnje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, navedb o nepravilnem rokovanju tožnice s printerjem ni dokazal. Pritožbeno vztrajanje, da printer ni imel stvarne napake3 oziroma da sta bila vzrok za krušenje nohtov neznanje in nespretnost tožnice, zato ne more biti uspešno.

12. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do materialnopravno relevantnega ugovora toženke, da je tožnica zlomila del printerja in delno porabila material, ki je bil priložen printerju. Izpodbijana odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vrnitev kupnine ob hkratni vrnitvi printerja toženki temelji na presoji sodišča prve stopnje, da je tožnica zaradi stvarne napake printerja utemeljeno odstopila od prodajne pogodbe, ki je toženka ni bila pripravljena (pravilno) izpolniti (468. in 470. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Sodišče prve stopnje je pri tem spregledalo določbo prvega odstavka 475. člena OZ, po kateri izgubi kupec pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari med drugim, če je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel. Zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo, ali je tožnica poškodovala printer in porabila priloženi material, kar je toženka pravočasno zatrjevala že v odgovoru na tožbo. Dejansko stanje v zvezi z zahtevkom za vrnitev kupnine je tako ostalo nepopolno ugotovljeno.

13. Ni pa zatrjevana okoliščina, da tožnica ne more vrniti printerja v stanju, v kakršnem ga je prejela, relevantna za odločitev o zahtevku za povrnitev škode, ki je tožnici po ugotovitvi sodišča prve stopnje, na katero je pritožbeno sodišče vezano, nastala zaradi stvarne napake printerja. Skladno z določbo 476. člena OZ namreč kupec, ki je zato, ker ni mogel vrniti stvari ali je ni mogel vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel, izgubil pravico odstopiti od pogodbe, obdrži druge pravice, ki mu jih daje zakon zaradi takšne napake. Pri tem OZ v 468. členu med drugim določa pravico kupca do povrnitve škode, nastale zaradi stvarne napake.

14. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo v I. točki in posledično v IV. točki izreka (odločitev o pravdnih stroških) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP)4. Manjka cel sklop odločilnih dejstev, zaradi česar bi bila v primeru, da bi jih ugotavljalo pritožbeno sodišče, kršena pravica strank do pritožbe. Sicer pa bo sodišče prve stopnje, glede na že izvedene dokaze, tudi lažje in hitreje odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost in ugotovilo potrebna manjkajoča (odločilna) dejstva. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani niti uveljavljeni niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi (353. člen ZPP).

15. V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje ugotovi dejstva, ki so pravno relevantna z vidika 475. člena OZ. Ta med drugim določa, kdaj kupec ne izgubi pravice odstopiti od pogodbe, kljub temu, da stvari ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel (če so vzroki za popolno ali delno uničenje ali poškodovanje stvari zunaj njegove sfere - drugi in tretji odstavek 475. člena OZ). Pri tem naj poleg zgoraj povzetih navedb toženke upošteva tudi navedbe tožnice v zvezi s poškodbo printerja in porabo priloženega materiala.

16. Skladno s četrtim odstavkom 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

-------------------------------
1 Zahtevala je tudi povrnitev predpravdnih odvetniških stroškov v višini 212,28 EUR, kar pa je bilo pravnomočno zavrnjeno že v prvem sojenju.
2 Iz obrazložitve sodbe med drugim izhaja, zakaj je sodišče prve stopnje verjelo izpovedbam prič tožnice in zakaj izpovedbe priče U. K. v določenem delu ni sprejelo.
3 Zaključek sodišča prve stopnje o obstoju stvarne napake printerja sicer temelji na ugotovitvi, da je bilo tožnici s strani toženke zagotovljeno, da bo print tudi na gelnih nohtih obstal 3 do 4 tedne (izrecno dogovorjena lastnost), v resnici pa temu ni bilo tako (print se je že v parih dneh začel krušiti).
4 Pritožbeno sodišče je upoštevalo ZPP, ki je veljal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP-novele ZPP-E (uveljavljana 14. 9. 2017), ker je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 468, 470, 475, 475/1, 476

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2MzUx