VSL Sklep I Cp 1922/2017

Jedro

Tar. št. 20 OT predpisuje različne nagrade za zastopanje na narokih, na katerih sodišče obravnava glavno stvar ali sprejema dokaze. Za narok, na katerem se obravnavajo le procesna vprašanja, ali ko se narok ne opravi, ker je preložen, je predvidena nižja nagrada, le 25 % iz tar. št. 18 (tar. št. 20/3) in ne dvakratna nagrada za prvi narok, kot jo je zmotno odmerilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu - sklep o stroških - sodba spremeni tako, da v točki II izreka znesek: "999,22 EUR" pravilno glasi: "913,24 EUR".

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni izprazni v točki I izreka navedeno stanovanje in ga prepusti v posest tožeči stranki. V točki II izreka je odločilo, da mora tožena stranka v postavljenem roku povrniti tožeči stranki pravdne stroške v odmerjeni višini 999,22 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep o stroških v točki II izreka vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava (Odvetniške tarife - OT¹). Izpodbija odmero nagrade za udeležbo na dveh narokih - 600 točk, posledično materialne stroške in DDV. Sodišče je prvi narok raztegnilo na dva naroka. Za drugi narok bi moralo uporabiti bodisi tar. št. 20/2 - 50 % tar. št. 18, bodisi priznati le urnino po prvem odstavku 6. člena OT. Priznana dvakratna nagrada za prvi narok po tarifni številki 20/1 OT je zmotna. Posledično so bili napačno priznani materialni stroški in DDV. Predlaga ustrezno spremembo z znižanjem nagrade in povračilom pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev in plačilo stroškov z odgovorom na pritožbo. Če bi sodišče odmerilo nagrado po tar. št. 20/2 OT (150 točk), bi moralo upoštevati še urnino. Tožeča stranka bi bila upravičena do najmanj 550 točk. Uporaba tar. št. 20/1 OT je bila pravilna, ker je šlo za prvi narok. Tožena stranka izvedbe dveh prvih narokov in pravočasno grajala. Tudi sama je za dva naroka priglasila 600 točk. Če ji bo pritožbeno sodišče ugodilo, naj upošteva, da je pritožba vložena zoper procesni sklep. Stroški se odmerijo po tar. št. 21/2 OT z upoštevanjem višine izpodbijanega dela stroškov (150 točk).

4. Pritožba je utemeljena.

5. Za pritožbo je sporna odmera stroškov za udeležbo na dveh narokih. V okviru postavljenega zahtevka tožeče stranke (stroškovnik na strani 4 zapisnika na red. št. 11 spisa) in na podlagi tar. št. 20/1 OT je sodišče tožeči stranki priznalo dvakrat po 300 točk po tar. št. 18. Iz podatkov spisa izhaja, da je opravilo narok glavne obravnave 23. 3. 2017. Iz procesnih razlogov ga ni zaključilo (zaradi nadaljnjih navedb in dokazov obeh pravdnih strank), pač pa ga preložilo na 11. 5. 2017. Obakrat je izvajalo dokaze: 23. 3. 2017 1. z listinami in 11. 5.2017 z zaslišanjem strank in prič. Torej je obakrat obravnavalo glavno stvar, kar utemeljuje odmero nagrade po tar. št. 20/1 za narok, izveden 23. 3. 2017 (300 točk), in po tar. št. 20/2 (150 točk) za narok, izveden 11. 5. 2017. Tarifna številka 20 OT namreč predpisuje različne nagrade za zastopanje na narokih, na katerih sodišče obravnava glavno stvar ali sprejema dokaze. Za narok, na katerem se obravnavajo le procesna vprašanja, ali ko se narok ne opravi, ker je preložen, pa je predvidena nižja nagrada, le 25 % iz tar. št. 18 (tar. št. 20/3) in ne dvakratna nagrada za prvi narok, kot jo je zmotno odmerilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožbi je bilo treba torej ugoditi. Namesto 600 točk za zastopanje na narokih tožeči stranki pripada 300 točk in 150 točk. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo neutemeljeno sklicuje na urnino, ker je ni priglasila. Tudi o stroških sodišče odloča le v mejah postavljenega zahtevka. Stranki ne more priznati večje nagrade, kot jo je priglasila.

7. Po spremenjeni odločitvi pritožbenega sodišča stroški tožeče stranke znašajo 1050 točk, materialni stroški po tretjem odstavku 11. člena OT 20,5 točke (20 + 0,5 točke), kar skupno znese 1070,50 točk oziroma 491,35 EUR². S pripadajočim 22 % DDV-jem (108,09 EUR) znaša odvetniška nagrada 599,45 EUR in ne 685,42 EUR, kot je zmotno odmerilo sodišče prve stopnje (razlogi v točki 15 sodbe). Ker ostalih stroškov pritožba ne izpodbija in jih kot pravilne sprejema tudi pritožbeno sodišče, je tožeča stranka upravičena skupno do povračila 913,24 EUR (poleg odvetniške nagrade še do povračila kilometrine - 88,80 EUR in 225,00 EUR za sodno takso). Dosojeni znesek 999,20 EUR je pritožbeno sodišče spremenilo - znižalo na 913,24 EUR na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 166. členom ZPP.

8. Ker vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 800,00 EUR, je o pritožbi odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

9. Odločanje o pritožbenih stroških tožene stranke je odpadla, ker jih ni priglasila. Tožeča stranka pa do povračila stroškov z odgovorom na pritožbo ni upravičena, ker z njim ni uspela.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 2/2015.
² Upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR.

Datum zadnje spremembe:

13.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 119/2020
• VSL Sklep I Cp 254/2020
• VSL Sklep I Cp 1688/2023