VSL Sklep Cst 619/2017

Jedro

Predmet prodaje v stečajnem postopku je lahko le premoženje stečajnega dolžnika. Le za to premoženje veljajo posebna pravila o prodaji. Vse dokler solastna stvar ni razdeljena, pa naložitev dolžniku, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.

Ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje, da je nekritično sledilo predlogu upravitelja, da je po neuspešni prvi prodaji dolžnikovega solastniškega deleža nepremičnin najprimernejši način prodaje na podlagi neposrednih pogajanj z zainteresiranimi kupci. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj utemeljil svoj predlog s stališčem, da bo lažje našel kupca, če se bodo nepremične prodajale kot celota. Za tako prodajo, ki jo bo lahko izvedel z ostalimi solastniki, pa je najprimerneje izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se 1. točka izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka odločilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika na podlagi neposrednih pogajanj. Pri tem je kot premoženje stečajnega dolžnika navedlo delež dolžnika do 49/400 na nepremičninah k.o. ... in 98/800 na nepremičninah k.o. ... V 2. točki izreka pa je stečajnemu dolžniku naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti stanovanjsko hišo, ki se nahaja na predmetnih nepremičninah in jo izročiti upravitelju.

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pritožbo, v kateri je navedel, da sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagal, da ga v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanja.

3. Upravitelj se je o pritožbi izjavil, da ni utemeljena in je vztrajal pri svojem stališču, da so izpolnjeni pogoji za izpraznitev stanovanjske hiše, v kateri živi dolžnik, ker v tej hiši ostali upravičenci ne živijo.

4. Pritožba je delno utemeljena in sicer v delu, ki se nanaša na odločitev iz 2. točke izreka, ni pa utemeljena v delu, ki se nanaša na odločitev iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa.

5. Sodišče prve stopnje je dodatni sklep o prodaji dolžnikovega premoženja izdalo na predlog upravitelja v skladu z določbo 2. točke četrtega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje, da je nekritično sledilo predlogu upravitelja, da je po neuspešni prvi prodaji dolžnikovega solastniškega deleža nepremičnin najprimernejši način prodaje na podlagi neposrednih pogajanj z zainteresiranimi kupci. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj utemeljil svoj predlog s stališčem, da bo lažje našel kupca, če se bodo nepremične prodajale kot celota. Za tako prodajo, ki jo bo lahko izvedel z ostalimi solastniki, pa je najprimerneje izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb. Dolžnik pa ni izkazal, da bi bilo v konkretnem primeru (za upnike, ki se bodo poplačali iz dolžnikovega premoženja) ugodnejše ponovno opraviti prodajo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb z določitvijo nižje izklicne cene, smiselno po določbi 1. točke četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno njegova pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena. Zato jo je bilo treba zavrniti in v tem delu sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Utemeljeno pa pritožnik izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero mu je naložilo, da mora v treh mesecih izprazniti stanovanjsko hišo, ki se nahaja na predmetnih nepremičninah in jo izročiti upravitelju. Iz prve točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnik ni lastnik stanovanjske hiše, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da mu je sodišče naložilo, da nepremičnino izprazni zato, ker drugi solastniki ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker jim stečajni dolžnik to onemogoča, prav tako pa za bivanje v nepremičnini ne plačuje preostalim solastnikom nobenih nadomestil.

7. Predmet prodaje v stečajnem postopku je lahko le premoženje stečajnega dolžnika. Le za to premoženje veljajo posebna pravila o prodaji iz 395. člena ZFPPIPP. Sodišče, ki vodi postopek osebnega stečaja, ne odloča o zahtevkih tretjih, ki želijo dolžnika izseliti iz svojih nepremičnin. Zato so razlogi sodišča prve stopnje k odločitvi iz 2. točke izreka materialnopravno napačni. V kolikor so ostali solastniki pri izvrševanju svojih pravic prizadeti, bodo morali sami sprožiti ustrezne postopke zoper dolžnika. Nenazadnje pa tudi stečajni upravitelj, ki zastopa dolžnika, lahko v ustreznem postopku zahteva, da se solastna stvar razdeli. Če bo solastna stvar razdeljena, pa bo imelo sodišče v stečajnem postopku podlago, da jo proda in pri tem dolžniku naloži izpraznitev, vendar le tistega dela nepremičnine, ki mu bo pripadel, ne pa tudi iz drugih delov hiše. Vse dokler solastna stvar ni razdeljena, pa naložitev dolžniku, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.¹

8. Glede na navedeno se izkaže, da je pritožba delno utemeljena. Zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in 2. točko izreka sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj tudi s sodbo in sklepom VSRS II Ips 490/2005 z dne 24. 11. 2005

Datum zadnje spremembe:

12.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 320/2014
• VSL Sklep Cst 440/2019
• VSK sodba I Cp 239/2005