VSL Sodba II Cp 1683/2017

Jedro

Pisec scenarija je soavtor filma. Njegovo razmerje s producentom je urejeno šele s sklenitvijo pisne pogodbe o filmski produkciji - z izključnim in neomejenem prenosom materialne avtorske pravice na producenta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 29376/2013 z dne 5. 3. 2013 in zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo tretje tranše po Pogodbi o sofinanciranju realizacije celovečernega igranega filma z naslovom "V." v višini 73.691,10 EUR z obrestmi (I. točka izreka). V veljavi pa je vzdržan sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 42789/2013 z dne 27. 3. 2013 v delu, s katerim je tožeči stranki naložena obveznost plačila 144.382,00 EUR z obresti in izvršilnih stroškov 491,20 EUR z obrestmi (III. točka izreka). Zavrnjena sta tudi zahtevka tožeče stranke za: - plačilo 21.209,28 EUR z obrestmi; - ugotovitev, da Pogodba o sofinanciranju realizacije celovečernega igranega filma z naslovom "V." ni prenehala veljati in da je tožena stranka neupravičeno unovčila Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter neupravičeno prejela plačanih 52.127,40 EUR (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 6.126,50 EUR (IV. točka izreka).

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo njenemu zahtevku ugodeno, zahtevek tožene stranke pa zavrnjen, vse s stroškovno posledico. Podredno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da je tožena stranka pogodbo o sofinanciranju odpovedala zaradi nepredložene avtorske pogodbe s T. L., ne pa zaradi drugih odpovednih razlogov. Na druge odpovedne razloge se zato ne more uspešno sklicevati. Graja zaključek, da avtorska pogodba s T. L. ni bila sklenjena. Meni, da sklenitev pogodbe izkazuje 1. člen pogodbe o sofinanciranju, v katerem je nedvoumno navedeno, da so avtorske pogodbe s soavtorji, med katerimi je naveden tudi pisec scenarija, predložene. Pogodba o sofinanciranju je bila pripravljena s strani tožene stranke. S podpisom te pogodbe je tožena stranka priznala predložitev avtorskih pogodb s soavtorji filma. Opozarja na priznanje tožene stranke, da brez urejenega razmerja s scenaristom pogodbe o sofinanciranju ne bi smela skleniti. Sistem kontrole pri sklepanju, izvajanju in preverjanju izpolnjevanja pogodbenih pogojev je v izključni pristojnosti tožene stranke. Izpostavlja, da navedeno pogodbeno določilo ni nejasno in ne terja ustrezne razlage. Evidentno je, da so bile vse pogodbe s soavtorji sklenjene in predložene toženi stranki. Nesporno je, da je bila pogodba o sofinanciranju veljavno sklenjena. Pogoji za njeno veljavnost so bili torej izpolnjeni, kar pomeni, da bi bilo sporno pogodbo mogoče odpovedati samo z učinkom za naprej. Ker 1. čl. pogodbe o sofinanciranju sodišče ni presojalo, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Upoštevajoč pravilo o dokaznem bremenu bi toženec moral dokazati, da mu s piscem besedila sklenjena pogodba ni bila predložena. Skladno z 227. čl. ZPP je namreč tožeča stranka zahtevala predložitev celotne, pogodbi o sofinanciranju predložene dokumentacije. Tožena stranka je priložila zgolj segment iz dokumentacije. Sodišče se do zaključkov družbe B. d.o.o. ni opredelilo. zato je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Katero dokumentacijo ima tožena stranka in kakšen pomen ji pripisuje, tožnik ni mogel vedeti. Zato zadostuje že navedba splošnih in tudi zgolj domnevanih dejstev. S trditvijo, da tožnik ne razpolaga s pogodbo in zahteva, da jo predloži toženec, je tožnik zadostil trditvenemu bremenu. Razporeditev dokaznega bremena med strankama ni statična in v naprej v celoti določljiva. Tista stranka, ki dejansko stanje bolje pozna, se ne more zadovoljiti zgolj z zanikanjem dejanskega stanja, ki ga zatrjuje nasprotna stranka. Tudi ugovori toženca morajo biti obrazloženi in toženec mora za ugovorne navedbe ponuditi dokaze. Dejstvu, da je bila pogodba o sofinanciranju sklenjena, tožena stranka ni ugovarjala. Ker materialno procesno vodstvo ni bilo izvedeno, je izpodbijana odločba sodba presenečenja. Tožnik je lahko domneval, da bo sodišče upoštevalo njegovo razlago pogodbe o sofinanciranju. Če je v zapisano pogodbo dvomilo, bi moralo izvesti predlagane dokaze, pa jih ni. Zavrnjen je dokazni predlog z zaslišanjem G. P., ki je sporno tripartitno pogodbo o sofinanciranju podpisal za X.; I. K., ki je sporno pogodbo podpisal za toženo stranko; M. S., pravnika pri toženi stranki. Dokaz z zaslišanjem navedenih prič je predlagan zaradi pojasnitve okoliščin priprave in podpisa sporne pogodbe. To je bistveno za razjasnitev, ali so bile tožencu izročene pogodbe, ali je njihov prejem zgolj priznal. Razen tega prehod avtorskih pravic izkazuje s stani scenarista podpisana izjava. Pogodba o izdelavi scenarija je bila res primarno podpisana z družbo E. d.o.o., vendar so bile avtorske pravice kasneje prenesene na tožečo stranko. T. L. je sklenitev pogodbe sicer sprva zanikal, kasneje pa izpovedal, da niti ne ve, oz. ne more z gotovostjo trditi, da ni prišlo do prenosa pravic na tožnika. Iz dejstva, da od tožnika zahteva plačilo, je logično, da šteje, da so bile avtorske pravice prenesene. Predložitve pogodbe s scenaristom tožena stranka v pozivih z dne 16. 9. 2011 in 26. 9. 2011 še ni zahtevala. Scenarist in tožna stranka sta pogodbo odpovedala šele po zaključku snemanja filma, torej kar dve leti po podpisu pogodbe o sofinanciranju. To kaže na morebiten dogovor med scenaristom in toženo stranko ter njuno nasprotovanje, da se projekt nadaljuje. Odpoved pogodbe po tem, ko je bil film posnet, kaže na goljufijo, v zvezi s katero ima tožnik namen podati kazensko ovadbo. Ugotovitev o tem, da tožnik ni predložil obračunske dokumentacije, temelji na neverodostojni izpovedi A. M., ki je toženčeva poslovna partnerka. Odgovori so ji bili sugerirani s strani odvetnika. Njeni izpovedi nasprotujejo potrdila o plačilu dohodnine. Njeno pričevanje se ne sklada z njenim predhodnim zagotovilom, da bo plačilo 3. tranše izvedeno 7. 10. 2011. Ignorirano je poročilo B. d.o.o., v katerem je ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za izplačilo 3. tranše. Toženec je kot razlog za odstop od pogodbe navajal samo odsotnost pogodbe s scenaristom. Kršeno je načelo vestnosti in poštenja. Nepravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Prezrto je, da je toženec zahtevek delno umaknil. Plačilo 52.127,40 EUR je bilo izvedeno pred vložitvijo predloga za izvršbo. Ker toženec tega pri vložitvi predloga za izvršbo ni upošteval, ni upravičen do plačila sorazmernega dela pravdnih stroškov. Do dne delnega umika je tožencu nastalo 929,14 EUR pravdnih stroškov. Zaradi delnega uspeha mu pripada 246,48 EUR pravdnih stroškov.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogodba o sofinanciranju realizacije celovečernega igranega filma z naslovom "V." z dne 24. 12. 2010 (v nadaljevanju Pogodba o sofinanciranju) res vsebuje zapis, da so avtorske pogodbe s soavtorji filma, med katerimi je pisec scenarija izrecno naveden, predložene. Je pa očitno, da ta zapis ni točen in so torej pogodbeniki podpisali nekaj, kar ne drži. Če bi tožeča stranka pogodbo s scenaristom sklenila, bi jo predložila. V teku postopka se je sklicevala na pogodbo, ki jo je scenarist sklenil z E., d.o.o. (listina A25); ni pa zatrjevala, da bi bile materialne avtorske pravice nanjo prenesene s strani družbe E. d.o.o., kar bi bilo glede na 7. čl. Avtorske pogodbe z dne 15. 3. 2008 (listina A25) možno¹. Na prenos avtorskih pravic se je v svoji izpovedbi skliceval zakoniti zastopnik tožeče stranke, vendar okoliščin tega prenosa tudi on ni opisal. Ni zatrjeval, da bi o prenosu obstajala listina. Pritožniku, ki je v postopku pred sodiščem prve stopnje trditev o obstoju pogodbe s scenaristom opiral izključno na v Pogodbi o sofinanciranju vsebovan zapis, da je pogodba predložena, zato ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da s scenaristom pogodba o filmski produkciji ni bila sklenjena, natančno in prepričljivo argumentiralo v 16. do 20 točki obrazložitve. Pritožbeno sodišče te ugotovitve sprejema in se nanje sklicuje.

6. Tožeča stranka pogodbe s scenaristom T. L. ni sklenila in nanjo materialne avtorske pravice na scenariju niso bile prenesene. A. M., ki je pri toženi stranki pregledovala in preverjala prejeto dokumentacijo, ter spremljala izvajanje projekta, je potrdila, da pogodba s scenaristom ni bila predložena. Njena izpoved je skladna z vsebino dopisov z dne 31. 7. 2012 in 7. 9. 2012 (listini A6 in A5 v spisu II P 2166/2013), s katerima je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala, da pogodbo predloži. Scenarist T. L. je izpovedal, da na tožečo stranko materialnih pravic na scenariju ni prenesel. Tudi s prenosom teh pravic s strani družbe E. d.o.o. ni seznanjen. Izjava T. L., kot scenarista (in ostalih soavtorjev) pod št. 6 z dne 1. 7. 2010 (listina A24), je bila podana v postopku kandidiranja za javna sredstva pri toženi stranki. S to listino razmerje med pravdnima strankama ni bilo urejeno. Izjava je bila dana zaradi zahtev javnega razpisa, pogodba o filmski produkciji pa z T. L. ni bila sklenjena. Z drugimi soavtorji je bilo razmerje pogodbeno urejeno npr. z režiserko in direktorjem fotografije s pogodbama z dne 15. 1. 2011. Pravilno je prvostopenjsko stališče, da T. L. materialne avtorske pravice 1. 7. 2010 niti ni mogel pravno veljavno prenesti na tožečo stranko, saj jo je že pred tem (z avtorsko pogodbo z dne 15. 3. 2008 - listina 25) izključno in neomejeno prenesel na družbo E. d.o.o..

7. Sodišče prve stopnje, ki je Pogodbo o sofinanciranju ocenilo skupaj z drugimi dokazi, je ravnalo pravilno. O tem, katera dejstva šteje za dokazana, namreč sodišče odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. čl. ZPP).

8. Ni res, da je T. L. potrdil prenos materialne avtorske pravice iz družbe E. d.o.o. na tožečo stranko. Nasprotno, zanikal je, da bi na osnovi z E. d.o.o. sklenjene pogodbe karkoli prejel od E. d.o.o. ali od tožeče stranke; zanikal je svojo seznanjenost s prenosom avtorskih pravic (15. stran prepisa zvočnega zapisa naroka z dne 9. 6. 2016, list. št. 274). Ni bistveno, kdaj je pogodbo z družbo E. d.o.o. odpovedal, saj materialna avtorska pravica na tožečo stranko, ki je scenarij uporabila, ni bila prenesena. Dejstvo, da je scenarist plačilo za uporabljen scenarij pripravljen sprejeti (tudi) od tožeče stranke, ne izkazuje s to pravno osebo sklenjene pogodbe o prenosu materialne avtorske pravice.

9. Z avtorjem scenarija sklenjena pogodba o filmski produkciji torej ob sklenitvi Pogodbe o sofinanciranju toženi stranki ni bila predložena. Kljub temu je tožena stranka Pogodbo o sofinanciranju sklenila in jo - s plačilom prve in druge tranše odobrenih sredstev - tudi že delno realizirala. S pritožbenim sklicevanjem, da tožena stranka pogodbe ne bi smela skleniti, da ne bi smela nakazovati denarja, da je ona zadolžena za sistem kontrole - pritožnik drugačne odločitve ne more doseči. Nebistveno je, da s pozivoma z dne 16. 9. 2011 in 26. 9. 2011 tožena stranka pogodbe s scenaristom še ni zahtevala. Dejstvo je, da je preložitev te pogodbe v času izvajanja Pogodbe o sofinanciranju zahtevala (dopisa z dne 31. 7. 2012 in 7. 9. 2012 - listini A5 in A6 v spisu II P 2166/2013). Ni pristala na odsotnost te pogodbe, kar je razumljivo, saj neurejenost razmerja s soavtorjem - scenaristom - pomeni kršitev avtorske pravice, ki se ji (so)avtor lahko upre z zahtevkom za sodno varstvo (167. čl. ZASP). Na to se je tožena stranka sklicevala z navedbo, da bi scenarist predvajanje filma lahko kadarkoli preprečil. Pritožbeno sodišče s tem soglaša, saj je pisec scenarija soavtor filma (105. čl. ZASP). Njegovo razmerje s producentom je urejeno šele s sklenitvijo pisne pogodbe o filmski produkciji - z izključnim in neomejenem prenosom materialne avtorske pravice na producenta (prvi in drugi čl. 107. čl. ZASP). Pritožbeni trditvi o goljufiji, ki naj bi jo zaradi preprečitve nadaljevanja projekta zakrivila scenarist in tožena stranka, zato ni mogoče slediti. Pritožbeni trditvi o kršitvi načela vestnosti in poštenja v ravnanju tožene stranke ni mogoče pritrditi. Tožeča stranka je pojasnila, da je urejenost razmerja z avtorjem pogoj za distribucijo filma. Njeno pogojevanje finansiranja projekta z urejenostjo odnosov s (so)avtorji in avtorji prispevkov je zato razumljivo in sprejemljivo.

10. S trditvijo, da toženec ni uspel dokazati, da avtorske pogodbe s scenaristom ne poseduje, pritožnik napačno tolmači dokazno breme. Ker tožeča stranka trdi, da je pogodbo s scenaristom sklenila in posredovala toženi stranki, kar je njena pogodbena dolžnost, je dolžna to dokazati. Če bi tožeča stranka pogodbo s scenaristom sklenila, bi njen obstoj - s predložitvijo pogodbe in z zaslišanjem scenarista - lahko zelo enostavno dokazala.

11. Kljub temu je sodišče prve stopnje sledilo tožeči stranki, ki je zahtevala, da tožena stranka predloži dokumentacijo, ki je bila priložena predlogu za izplačilo tretje tranše sredstev. S sklepom z dne 16. 5. 2016 je bila tožena stranka pozvana, da to dokumentacijo predloži (list. št. 240). Tožena stranka se je na poziv odzvala in z vlogo z dne 31. 5. 2016 dokumentacijo dostavila (listine B9-B161). S tem dejanjem je procesno dokazno breme prešlo na tožečo stranko, ki trdi, da je predložena dokumentacija vsebovala tudi s scenaristom sklenjeno pogodbo. Na njej je torej dokazno breme, da je bila s scenaristom sklenjena pogodba sestavni del dokumentacije, ki jo je priložila predlogu za izplačilo tretje tranše.

12. Zaslišanje prič G. P., I. K. in M. S. je bilo predlagano zaradi dokazovanja, da je bila s scenaristom sklenjena pogodba priložena Pogodbi o sofinaciranju. Tudi če bi predlagane priče to dejstvo potrdile, odločitev ne bi bila drugačna. Njihovo zaslišanje zato ni potrebno. Ugotovljeno namreč je, da s pogodbo, ki jo je scenarist sklenil z družbo E. d.o.o. in je bila Pogodbi o sofinanciranju lahko priložena, tožeča stranka razmerja s soavtorjem ni uredila. Ni zatrjevano, da bi družba E. d.o.o. materialne avtorske pravice scenarista prenesla na tožečo stranko. Tudi sklenitve kakšne druge pogodbe s scenaristom tožeča stranka ne zatrjuje. Druge okoliščine - da je bila Pogodba o sofinanciranju sklenjena, da so pred sklenitvijo tekle priprave za njeno sklenitev - pa so nesporne.

13. Pritožbenemu sklicevanju na sodbo presenečenja ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo z dokazovanjem dejstev v zvezi s sklenitvijo in predložitvijo pogodbe, ki naj bi bila sklenjena s scenaristom. Ni dajalo vtisa, da že zapis v Pogodbi o sofinanciranju zadošča za dokazanost sklenitve in predložitve pogodbe s scenaristom. Ravno zaradi ugotovitve te dejanske okoliščine je - ker je tožena stranka odločno zanikala, da bi ji bila navedena pogodba predložena - izvajalo obsežen dokazni postopek. Gre za bistveno, pravno odločilno okoliščino, s katero tožena stranka utemeljuje svoj odstop od Pogodbe o sofinanciranju. Razlog, da zahtevku ni ugodeno, je ugotovitev, da ta pogodba ni bila sklenjena. Neutemeljen je zato očitek, da tožeča stranka ni mogla predvideti, da je ta okoliščina sporna in da jo mora dokazati. Tožeča stranka je trdila, da je bila pogodba s scenaristom sklenjena in toženi stranki predložena, zato ni mogla dvomiti, da mora sklenitev in predložitev pogodbe izkazati. Pogodbeno razmerje opredeljuje obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži s scenaristom sklenjeno pogodbo o filmski produkciji. Sklenitev tovrstne pogodbe o filmski produkciji je tudi zakonsko predvidena (107. čl. ZASP). S pritožbeno trditvijo, da tožeča stranka ni mogla vedeti, kakšen pomen sodišče pripisuje Pogodbi o sofinanciranju, kar meri na pomanjkljivo materialno procesno vodstvo (285. čl. ZPP), zato pritožnik ne more uspeti.

14. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se o Poročilu družbe B. d.o.o. (v nadaljevanju Poročilo) sodišče prve stopnje ni izreklo. Do tega Poročila se je opredelilo v 25. točki sodbe; njegovo vsebino razume drugače kot pritožnik: sledi trditvi tožene stranke o netransparentnosti tožnikovega poslovanja. Pritožnik to Poročilo ocenjuje enako kot v postopku pred sodiščem prve stopnje: da potrjuje obstoj pogojev za izplačilo 3. tranše sredstev. Sklicuje se na v Poročilu vsebovan zapis s to vsebino. Zapis je vzet iz konteksta, saj so v Poročilu vsebovane ugotovitve o tožnikovem netransparentnem poslovanju, kar je ovira za izplačilo sredstev. Iz uvodnega dela Poročila je razvidno, da je družba B. d.o.o. izvajala pregled financiranja in porabe sredstev pri realizaciji filma; da njena naloga ni bila odločitev o izpolnjevanju pogojev za plačilo 3. tranše sredstev, ampak pregled, revizija poslovanja. Sodišče prve stopnje odločitev utemeljuje (tudi) s toženčevim odstopom od Pogodbe o sofinanciranju zaradi neujemanja dokumentacije z načrtom financiranja projekta. Pritožbeno sodišče z ugotovitvijo o pomanjkljivi obračunski dokumentaciji in neustreznem poročanju o porabi sredstev soglaša. Ker pa že ugotovitev o neobstoju s scenaristom sklenjene pogodbe o filmski produkciji zadošča za odločitev o zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe, se pritožbeno sodišče o utemeljenosti odstopa od pogodbe iz razloga tožnikovega netransparentnega poslovanja in neujemanja dokumentacije z načrtom finansiranja projekta ne izreka.

15. Neutemeljena je tudi pritožba zoper odločitev o pravdnih stroških. Tožena stranka je v predlogu za izvršbo zahtevala plačilo 196.509,60 EUR. Ker je tožnik (v izvršilnem postopku dolžnik) že v ugovoru opozoril na unovčeno kavcijsko zavarovanje, je tožeča stranka v pravdi uveljavljala zgolj plačilo 144.382,00 EUR. Že v vlogi z dne 2. 9. 2013, ki je sledila ugovoru, je tožena stranka zahtevek skrčila na 144.382,00 EUR in s takim zahtevkom tudi uspela. Ugotovitev sodišča, da se je pravdni postopek vodil zaradi plačila 218.073,10 EUR (73.691,10 EUR - zavrnjen zahtevek tožeče stranke in 144.382,00 - zahtevek tožene stranke) je pravilna. To vrednost je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju potrebnih stroškov tožene stranke. Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov je torej pravilna.

16. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

-------------------------------
¹ S prvim odstavkom 78. čl. ZASP je predvideno, da imetnik, na katerega so bile materialne avtorske pravice prenesene, le-te z dovoljenjem avtorja. lahko prenaša naprej na tretje osebe. Dovoljenje scenarista T. L. je vsebovano v 7. točki avtorske pogodbe z dne 15. 3. 2008, sklenjene z družbo E. d.o.o.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1251/2010
• VSL sodba II Cpg 849/2014
• VSL sodba I Cpg 1715/2015