VSL Sklep I Cp 2904/2017

Jedro

Za izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost, ki je posledica nekega dolžnikovega ravnanja. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožnik ni podal navedb o konkretnem oziroma aktivnem razpolaganju toženke s premoženjem, ki bi onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Takšnega ravnanja oziroma subjektivne nevarnosti po naravi stvari ne predstavlja zatrjevana okoliščina, na katero opozarja tožnik v pritožbi, da je zoper toženko v teku izvršilni postopek, ki se vodi na predlog tožnika. Izvršilni postopek sam po sebi izkazuje zgolj, da toženka svojih obveznosti ne plačuje oziroma ne more redno plačevati, ne izkazuje pa, da se plačilu aktivno izmika, kot zmotno meni pritožnik. Za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti ne zadošča niti zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem (1) se za zavarovanje denarne terjatve, o kateri teče postopek pod opr. št. I P 1484/2017, in stroškov tega postopka izda začasna odredba s prepovedjo izterjave terjatve po delnem sklepu o izvršbi In 655/2010 z dne 24. 9. 2010, v katerem je toženka upnica za terjatev v višini 28.363,10 EUR, (2) se začasna odredba opravi s prepovedjo toženki, da izterja terjatev po citiranem delnem sklepu o izvršbi, (3) začasna odredba velja še 30 dni po nastopu pogojev za izvršbo in (4) je toženka dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnik. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Napačna je presoja sodišča, da tožnik ni izkazal ene od predpostavk iz 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izkazal je obstoj okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo uveljavitev njegove denarne terjatve onemogočena ali vsaj otežena v smislu določbe drugega odstavka 270. člena ZIZ. Že sam obstoj izvršilnega postopka, ki se vodi na predlog tožnika zoper toženko, nakazuje, da toženka svojih obveznosti ne želi poravnati oziroma jih ne plačuje redno, torej da se plačilu aktivno izmika. S tem je nedvomno podana subjektivna nevarnost, to je, da toženka zavestno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove denarne terjatve. Dodatno nevarnost izkazuje okoliščina, da toženka ni zaposlena in ne prejema dohodkov. Nepravilne so ugotovitve sodišča, da tožnik ni izkazal neznatne škode toženke. Ker toženka glede na prodajo njenega deleža na nepremičnini ID znak 005 v izvršilnem postopku ne bo več njena lastnica, je zmotno sklicevanje sodišča na VSL sklep II Cp 1338/2016. Poleg tega o kakršnemkoli posegu v toženkino nepremičnino ni moč govoriti, saj se predlog za izdajo začasne odredbe glasi na prepoved izterjatve terjatve in ne na prepoved odtujevanja ali obremenjevanja nepremičnine. Toženka s predlagano obliko zavarovanja ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku. Toženka bi obdržala terjatev do tožnika v izvršilnem postopku In 655/2010, dolg tožnika pa bi se na račun zakonskih zamudnih obresti celo povečal. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in naložitev njenih stroškov pritožbenega postopka tožniku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 270. člena ZIZ mora upnik za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve verjetno izkazati, da terjatev zoper dolžnika obstoji ali da mu bo nastala. Kumulativno mora izkazati za verjetnega še enega od pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Verjetno mora biti tako izkazana tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ), ali da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZIZ).

6. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal predpostavk po drugem in tretjem odstavku 270. člena ZIZ.

7. Za izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost, ki je posledica nekega dolžnikovega ravnanja. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožnik ni podal navedb o konkretnem oziroma aktivnem razpolaganju toženke s premoženjem, ki bi onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Takšnega ravnanja oziroma subjektivne nevarnosti po naravi stvari ne predstavlja zatrjevana okoliščina, na katero opozarja tožnik v pritožbi, da je zoper toženko v teku izvršilni postopek, ki se vodi na predlog tožnika. Izvršilni postopek sam po sebi izkazuje zgolj, da toženka svojih obveznosti ne plačuje oziroma ne more redno plačevati, ne izkazuje pa, da se plačilu aktivno izmika, kot zmotno meni pritožnik. Za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti ne zadošča niti zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženke.

8. Ob upoštevanju, da je tožnik sam zatrjeval, da toženka ne razpolaga z nobenim dodatnim premoženjem razen tistim, na katerega se nanaša začasna odredba,¹ je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal za verjetno, da bi toženki s predlagano začasno odredbo nastala zgolj neznatna škoda. Sodišče prve stopnje se je sicer v tej zvezi, kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi, sklicevalo na sodno prakso (VSL sklep II Cp 1338/2016 z dne 18. 5. 2016), ki ni uporabljiva za konkretni primer. V citirani zadevi se je namreč začasna odredba glasila na prepoved razpolaganja z nepremičnino, v obravnavanem primeru pa se glasi na prepoved izterjave terjatve po delnem sklepu o izvršbi In 655/2010 z dne 24. 9. 2010, v katerem je toženka upnica za terjatev v višini 28.363,10 EUR. Gre torej za različni vrsti začasnih odredb (primerjaj 271. člen ZIZ), a v nasprotju s stališčem tožnika tudi predlagana začasna odredba, ki se glasi na prepoved izterjatve terjatve, predstavlja poseg v premoženje (konkretno terjatev) toženke, ki je zanjo škodljiv.

9. Tožnik prav tako ne more uspeti s pritožbenim vztrajanjem, da toženka s predlagano obliko zavarovanja ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredba nastale tožniku. Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne in ne nedenarne terjatve. Tehtanje neugodnih posledic v smislu 272. člena ZIZ, v katerem so določeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev.

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Kadar je začasna odredba predlagana med pravdo, so stroški zavarovanja del pravdnih stroškov. O priglašenih pritožbenih stroških bo zato odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Trdil je, da je toženka brez zaposlitve in rednih dohodkov, njen solastninski delež na nepremičnini ID znak 005 k.o. X., pa je bil domaknjen tožniku v izvršilnem postopku.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 231/2018
• VSL sklep II Cp 1547/2011
• VSM Sklep I Cp 964/2021