VSL Sodba II Cp 2352/2017

Jedro

V pravdnem postopku sodišče o stroških odloči po načelu uspeha. Tudi prvotni izvršilni stroški so del pravdnih stroškov, ki delijo usodo vseh ostalih stroškov. Toženec ima zato prav, da bi sodišče tudi o teh stroških moralo odločiti v skladu z uspehom pravdnih strank v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v četrti alineji prvega odstavka I. točke izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi v III. odstavku izreka delno vzdrži v veljavi, tako da se znesek izvršilnih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki zniža za 117,65 EUR (na 12,35 EUR)

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 148142/2015 z dne 2. 12. 2015 vzdržalo v veljavi v I. odstavku izreka tako, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna v roku 8 dni plačati zneske, ki izhajajo iz druge in tretje alineje prvega odstavka I. točke izreka sodbe, glede III. odstavka izreka glede izvršilnih stroškov v znesku 130,00 EUR pa v celoti, kot to izhaja iz izreka sodbe. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Glede stroškov je še odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 45,43 EUR stroškov pravdnega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in sicer glede odločitve o izvršilnih stroških (četrta alineja prvega odstavka I. točke izreka) in glede stroškov pravdnega postopka (II. točka izreka). Sodišče tožeči stranki (tožniku) v celoti priznava izvršilne stroške in navaja, da bi bila višina teh enaka tudi, če bi bil predlog za izvršbo že od začetka vložen le za znesek dokazane terjatve. Dejstvo je, da predlog za izvršbo ni bil vložen v višini dokazane terjatve. Odločanje sodišča o dejstvih, ki se niso zgodila, je nedopustno. Tožnik je lahko upravičen zgolj do sorazmernih stroškov po načelu uspešnosti. Sodišče stranki obravnava neenakopravno. Na neenakopravno obravnavo kaže tudi dejstvo, da je bil toženi stranki (tožencu) priznan samo del stroškov po načelu uspeha. Tožencu je sodišče priznalo zgolj stroške za ugovor. Tožniku pa je sodišče priznalo stroške v celotni višini za sodno takso za predlog o izvršbi. Neenakopravna obravnava se kaže tudi v priznavanju stroškov za pripravljalno vlogo, ki tožencu niso priznani, tožniku pa. Tudi toženec je imel stroške s pripravljalno vlogo, sprašuje se, ali ni imel stroškov za odvetnika in zakaj mu niso priznani. Enako velja za nagrade. Če nagrade pripadajo tožniku, pripadajo tudi tožencu. Sodišče ne navaja pravnih podlag, ki vodijo do neenakopravne in nesorazmerne razdelitve stroškov. Predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijane dele sodbe in odloči o vseh stroških pravdnih strank po načelu uspešnosti. V takšnih primerih od sodišča pričakuje tudi, da bo izreklo sodbo, s katero bo odločilo, da se tožniku naloži, da v roku treh mesecev vsem svojim strankam in bivšim strankam vrne plačane stroške dokončnega izklopa in plačane stroške ponovnega vklopa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Toženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da ostane III. odstavek sklepa o izvršbi, v katerem so odmerjeni izvršilni stroški, v celoti v veljavi. Predlog za izvršbo je bil res vložen utemeljeno, vendar le delno. V pravdnem postopku sodišče o stroških odloči po načelu uspeha. Tudi prvotni izvršilni stroški so del pravdnih stroškov, ki delijo usodo vseh ostalih stroškov. Toženec ima zato prav, da bi sodišče tudi o teh stroških moralo odločiti v skladu z uspehom pravdnih strank v postopku.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v pravdi uspel 9,50 %, toženec pa 90,50 %. Sama odmera izvršilnih stroškov (130,00 EUR) ni izpodbijana. Glede na uspeh v postopku je toženec tožniku dolžan povrniti 9,5 % izvršilnih stroškov, kar znaša 12,35 EUR. Temu ustrezno je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v četrti alineji prvega odstavka I. točke izreka sodbe.

6. V ostalem delu pritožba ni utemeljena. Neutemeljene so navedbe, da v ostalem delu sodišče pravdni stranki obravnava neenakopravno, ker je tožniku priznalo stroške za pripravljalno vlogo in nagrade, tožencu pa ne. Tožnika je namreč v postopku zastopal odvetnik, medtem ko je toženec v postopku nastopal sam in ni imel odvetnika. Stroški za zastopanje po odvetniku tako tožencu ne gredo. Materialne stroške pa je sodišče tožencu priznalo v pravilni višini.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo. Odločitev temelji na 358. in 353. členu Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

8. Toženec v pritožbi postavlja tožbeni zahtevek, ker je prepozno, saj se nasprotna tožba lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, zato se sodišče druge stopnje o tem "zahtevku" ne izjasnjuje.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 650/2019
• VSC Sklep Cp 106/2023
• VSK sklep Cp 229/2011