<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba IV Cp 57/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.57.2018
Evidenčna številka:VSL00007727
Datum odločbe:24.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Bojan Breznik (poroč.), Dušan Barič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:stiki z otrokom - omejitev stikov - izvedensko mnenje - rejništvo - preživnina

Jedro

Glede na okoliščine konkretnega primera je sedaj najpomembneje, da poskuša toženka odpraviti osebnostne motnje, ki jo omejujejo v funkcioniranju in komunikaciji z otrokoma, da bo lahko na stikih, kot so določeni, vzpostavila pristen odnos z otrokoma, ki bo ob izkazanem napredku podlaga za določitev obsežnejših stikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so stiki toženke z mladoletno hčerjo A. A., roj. leta 2005 in mladoletnim sinom B. A. roj. 2008 vsako zadnjo soboto v mesecu od 11.00 do 17.00 na območju Občine X, toženka pa prevzame in vrne otroka pred ... v ... (točka I). Sodišče je toženki naložilo, da je dolžna za preživljanje vsakega otroka plačevati mesečno preživnino v znesku 73,00 EUR, za oba 146,00 EUR, do vsakega 18. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi1, prvi preživninski obrok pa zapade v plačilo 18. 11. 2017. Tako določeno preživnino je toženka dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin (točka II). Kar je zahtevala tožnica več ali drugače je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka III), odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka (točka IV).

2. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da iz zaslišanja V. S. izhaja, da se opazne pozitivne spremembe pri vsebini stikov, kar sta ji povedala otroka. Tudi I. P. je te ugotovitve potrdila. Toženka nima vozniškega dovoljenja, zato potrebuje pomoč svojih sorodnikov glede prevoza na stike. Tako se izkaže kot neutemeljen očitek izvedenke, da je otrokoma stik s sorodniki odveč. Sodišče in izvedenka se glede pogostejših stikov nista opredelili, zakaj takšen obseg stikov ni primeren. Ključni razlog za odvzem otrok je bil nasilje B. očeta, tega nasilja pa ni več. Postopek v zvezi z rejništvom je bil namenjen pomoči toženke. Sedaj je dejansko stanje drugačno. Toženka je zaposlena in živi v zunajzakonski skupnosti. Pavšalne so ugotovitve, da ni mogoče predvideti, ali bo toženka kontinuirano in stabilno izvajala stike, ki bi bili otrokoma v korist, brez da bi se vključila v ustrezne programe pomoči. Izvedenka ni odgovorila na ključno vprašanje, kakšen naj bo konkretni obseg stikov, ki bo v končni fazi privedel do situacije, ko bi bilo rejništvo ukinjeno. Izvedenka ugotavlja le, da bi se toženka morala vključiti v ustrezne programe pomoči, ne navede pa načrta, kako bi prišlo do kvalitetnih stikov. V zvezi z določitvijo preživnine dejansko stanje ni pravilno in popolno ugotovljeno. Niso bile ugotovljene potrebe otrok in dohodki preživninskih zavezancev (toženke in B. očeta). Iz teh razlogov je treba sodbo v tem delu razveljaviti, ker sodišče ni ugotovilo potreb otroka in zmožnosti njegovih staršev.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da vztraja pri svojih navedbah, ki jih je dala v postopku pred sodiščem prve stopnje in da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih pomanjkljivosti postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj (peti odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih2). Prav te okoliščine so bile prepričljivo ugotovljene v postopku pred sodiščem prve stopnje na podlagi številnih dokazov. Zadnja stika toženke z otrokoma potrjujeta opazni napredek toženke v komunikaciji z otrokoma, kar potrjujeta priči, ki jih navaja pritožba, kar pomeni, da je sodišče pravilno določilo stike v trajanju šestih ur, čeprav so obstajali tudi številni dokazi, iz katerih bi se dalo zaključiti, da stiki niso v korist otrok oziroma, da stiki lahko trajajo največ štiri ure, zaradi psihične bolečine, ki jo pri otrocih povzročajo stiki3.

7. Pritožba spregleda, da je izvedenka v izvedenskem mnenju, dopolnitvi in na zaslišanju podrobno predstavila možne aktivnosti toženke, ki bi ji lahko pomagale, da bi ob stikih, kot so določeni, lahko vzpostavila pristnejši odnos z otrokoma, ki bi bil stabilen in za otroka ne bi predstavljal psihične obremenitve, ker sedaj morata na stikih vzpostavljati varovalne mehanizme zaradi neprimernega toženkinega vedenja4. Izvedenka pri osebnostni strukturi toženke ugotavlja osebnostni motnji5, ki jo omejujeta pri vzpostavitvi kontinuiranih, stabilnih in pristnih stikov z otrokoma. Prav zato izvedenka predlaga toženki, da se vključi v psihoterapevtske programe6, ker bo na ta način lažje prepoznala lastne omejitve in bo lahko lažje spremenila negativne vzorce vedenja, zaradi katerih je tudi po mnenju pritožbenega sodišča določen maksimalni obseg stikov, ki so še v korist otrok. Pritožbeno sodišče pri tem izpostavlja, da je bila toženka na stikih fizično nasilna do otrok, izkazano pa je tudi drugo neprimerno vedenje do otrok (preklinjanje, grožnje, očitki, neizpolnjevanje obljubljenega). Izvedenka ugotavlja7, da se otroka zavedata, da bo toženka vedno del njunega življenja, stiki pa so potrebni, da bosta otroka imela občutek, da sta dovolj vredna, da se bo toženka zaradi njiju potrudila spremeniti negativne vzorce vedenja, ki otroka zelo motijo. Na tej točki mora toženka sprejeti (težko) odločitev, ali bo sledila napotkom izvedenke in se vključila v predstavljene programe, s pomočjo katerih bo lahko spremenila negativne osebnostne vzorce, kar bo pozitivno vplivali tudi na osebnostna razvoja otrok, hkrati pa bodo te pozitivne spremembe lahko predpostavka za določitev večjega obsega stikov, ali pa bo izbrala drugo pot, ki bo manj težavna, a s slabšo perspektivo glede vzpostavitve pristnejših in obsežnejših stikov z otrokoma, ki bi lahko vplivali na uspešen osebnostni razvoj otrok.

8. Otroka sta v razgovorih poudarjala, da želita imeti stike le s toženko. Izvedenka opozarja, da je treba slediti v tem delu željam otrok, da pa bo s časoma prišlo do spremembe, ko bosta otroka dopuščala, da so ob stikih prisotni tudi sorodniki in toženkin zunajzakonski partner. Toženka trdi, da nima vozniškega dovoljenja, zato jo mora nekdo pripeljati na stike, ki je zato prisoten na stikih. Ta razlog ni utemeljen, še posebej, ker želita otroka, da sta na stikih sama s toženko. In zakaj so stiki toženke z otrokoma brez tretjih še toliko bolj pomembni? Iz izvedenskega mnenja izhaja8, da toženka zaradi osebnostnih motenj ni zmožna vzpostaviti pristnih odnosov z otrokoma, čeprav do njih čuti ljubezen. Njen odnos je do otrok površinski, prave intime ne zmore in težko preživlja čas z njima sama. Vsa ta dejstva iz izvedenskega mnenja še dodatno potrjujejo potrebo, da vsaj v določenem prehodnem obdobju stiki potekajo brez prisotnosti tretjih oseb, ki toženko pripeljejo na stike.

9. Pritožbeno sodišče zaradi korektnosti ne bo podrobno odgovorilo na pritožbene navedbe, s katerimi pritožba očita sodišču prve stopnje in izvedenki, da nista ugotovili okoliščin in določili programa, na podlagi katerega bi bila lahko otroka znova v varstvu in vzgoji pri toženki9.

10. Nedvomno obstajajo pozitivne spremembe na strani toženke, saj se je zaposlila, s partnerjem živi v lastnem stanovanju, v skupnosti ni nasilja. Vse te okoliščine pozitivno vplivajo na osebnostno strukturo toženke, ki je zelo pomembna pri kontaktih toženke z otrokoma. Glede na okoliščine konkretnega primera je sedaj najpomembneje, da poskuša toženka odpraviti osebnostne motnje, ki jo omejujejo v funkcioniranju in komunikaciji z otrokoma, da bo lahko na stikih, kot so določeni, vzpostavila pristen odnos z otrokoma, ki bo ob izkazanem napredku podlaga za določitev obsežnejših stikov.

11. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti10 v drugem odstavku 51. člena določa, da so materialni stroški za otroka, ki je v rejniški družini, 291,27 EUR mesečno. Prvi odstavek 52. člena ZIRD določa, da se oskrbnina zniža za 25 % ali 50 % v primeru, v kolikor mladoletni otrok prejema redni dohodek, v katerega se šteje tudi preživnina. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da višina materialnih stroškov za posameznega otroka znaša 291,27 EUR mesečno, česar pritožba opredeljeno ne izpodbija. 25 % od tega zneska je 73,00 EUR, ki predstavlja mesečno preživninsko obveznost toženke za posameznega otroka. Pritožba ne zatrjuje, da toženka te preživninske obveznost ne bo mogla izpolnjevati. Sodišče prve stopnje je upoštevalo pri določitvi tožničine preživninske obveznosti do B., da je njegov oče dolžan plačevati zanj 10,00 EUR mesečne preživnine11. Pritožba opredeljeno ne navede nobenega dejstva, zaradi katerega bi bila porazdelitev preživninskega bremena med preživninska zavezanca do mld. B. nepravilna. Toženki je določena minimalna preživninska obveznost, ki je v okviru njenih materialnih in pridobitnih sposobnosti (129. člen ZZZDR)12, zato je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da jo bo lahko izpolnjevala.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.

-------------------------------
1 Sodišče prve stopnje v sodbi ni odločilo, da mora toženka plačevati preživnino tožnici, zato bo moralo to očitno pisno napako odpraviti s popravnim sklepom.
2 V nadaljevanju ZZZDR.
3 Glej izvedensko mnenje z dne 31. 7. 2017, v katerem izvedenka ugotavlja, da stiki ne prinašajo znatne koristi, posebej glede na škodljive vplive toženke in ker ni mogoče predvideti, da bo toženka kontinuirano in stabilno zagotavljala stike, saj je za pričakovati nepredvidljiva vedenja toženke na stikih, izbruhe jeze, s tem, da toženka težko preživlja čas z njima sama (več in podrobneje glej izvedensko mnenje str. 143 - 144 sodnega spisa). Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da izvedenka predlaga stike enkrat mesečno v trajanju štirih ur (podrobneje o razlogih glej str. 172 - 173 sodnega spisa). Glej tudi pojasnila izvedenke na naroku, ko je vztrajala, da so stiki štiri ure, nato pa je ob upoštevanju izpovedbe priče V. S. predlagala, da se ohranijo stiki v trajanju šestih ur (podrobneje glej drugi odstavek na strani 193 in stran 196 sodnega spisa). Glej tudi podroben opis neprimernega vedenja toženke ob stikih, zaradi katerega se je utemeljeno zastavilo vprašanje, ali so stiki sploh v korist otrok (npr. glej izpoved izvedenke na naroku 13. 10. 2017 stran 192 sodnega spisa).
4 Podrobneje o tem glej npr. izpoved izvedenke na naroku 13. 10. 2017 stran 192 sodnega spisa.
5 Podrobneje o tem glej izvedensko mnenje na strani 143 sodnega spisa.
6 Podrobneje glej dopolnitev izvedenskega mnenja stran 173 sodnega spisa, v katerem izvedenka predstavlja programe, v katere bi se toženka lahko vključila in na podlagi katerih bi se lahko spremljal njen napredek, ki bi bil lahko podlaga za povečanje obsega stikov.
7 Glej stran 192 sodnega spisa.
8 Glej 2. tč. stran 143 sodnega spisa.
9 Pritožbeno sodišče pa se glede teh dejstev sklicuje na ugotovitve iz dopolnitve izvedenskega mnenja 2. tč. str. 172 - 173 in na ugotovitve iz izvedenskega mnenja, posebej na povzetek razgovora z otrokoma in zaključki - glede primarne družine (str. 139 -142 sodnega spisa), na ugotovitve izvedenke glede starševske sposobnosti toženke (1. in 2. tč./D stran 143 sodnega spisa) in glede osebnostnih sposobnosti toženke povezane s starševstvom (3. tč/D stran 143 - 144 sodnega spisa).
10 V nadaljevanju ZIRD.
11 Glej sodno poravnavo na strani 99c sodnega spisa.
12 Podrobneje o materialnih zmožnostih toženke glej 32. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in dokazne listine na katere se sodišče v tem delu obrazložitve sklicuje. Mesečna plača toženke je bila od aprila 2017 do avgusta 2017 med 601,00 EUR do 685,00 EUR (junija 2017 je prejela 1.069,00 EUR).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106, 106/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2MDY0