VSL Sodba in sklep II Cp 2906/2016

Jedro

S popravnim sklepom ni dopustno popravljati oziroma spreminjati odločitve, popravljati ali dopolnjevati razlogov za odločitev, niti odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo, pač pa le popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

Izrek

I. Predlogu tožnice za izdajo dopolnilne sodbe se delno ugodi in

se pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje delno ugodi tudi v delu glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice 17.500 EUR za čas od 26. 6. 2003 dalje do plačila in se v tem obsegu spremeni sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka tako, da se tožnici priznajo še zakonske zamudne obresti od 17.500 EUR od 26. 6. 2003 dalje do plačila in je torej

tožena stranka dolžna tožeči stranki po sodbi sodišča prve stopnje I P 509/2004 z dne 23. 12. 2016 (I. točka izreka), sodbi in sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2906/2016 z dne 6. 9. 2017 ter tej dopolnilni sodbi plačati 40.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2003 dalje do plačila.

II. V ostalem se predlog za izdajo dopolnilne in predlog za popravo sodbe zavrneta.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom s 6. 9. 2017 pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjsko sodbo delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo v II. točka izreka tako, da je priznalo tožnici poleg prisojene odškodnine v znesku 22.500 EUR še odškodnino v znesku 17.500 EUR; v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo, in sicer glede plačila 91.775,50 EUR pa je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka). Delno je ugodilo tudi pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta in prvostopenjsko sodbo razveljavilo v I. točki izreka za znesek 350 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (II. točka izreka). V ostalem je višje sodišče pritožbo tožnice ter pritožbo tožene stranke in stranskega intervenienta zavrnilo in sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo (III. točka izreka).

2. Zavrnilo je tudi pritožbo tožeče stranke zoper sklep s 17. 2. 2017 (IV. točka izreka).

3. Tožeča stranka sedaj vlaga predlog za izdajo dopolnilne sodbe in podrejeno predlog za popravo sodbe. Navaja, da se pritožbeno sodišče v II. točki izreka odločbe ni opredelilo, če se razveljavitev za znesek 350 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi nanaša na s I. točko prvostopenjske sodbe priznane obresti, ki tečejo od zneska 22.500 EUR od 26. 6. 2003 dalje do plačila ali na obresti, ki tečejo od zneska 350 EUR od 29. 7. 2003 dalje do plačila. Predlaga, da višje sodišče svojo odločitev dopolni tako, da bo iz nje jasno razvidno, ali se razveljavitev v obrestnem delu nanaša na prisojene obresti od zneska 350 EUR od 29. 7. 2003 dalje do plačila ali tudi na obresti od 22.500 EUR od 26. 6. 2003 dalje do plačila.

4. Navaja, da pritožbeno sodišče tožeči stranki od dodatno prisojenega zneska glavnice 17.500 EUR ni prisodilo vtoževanih zakonskih zamudnih obresti, zato naj sodišče o njih odloči z dopolnilno sodbo. Ker je višje sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na tožbeni zahtevek v zvezi s prvo hospitalizacijo, razveljavilo, bi moralo delno ugoditi tudi pritožbi tožnice, ki se nanaša na zavrnilni del njenega zahtevka, skupaj z zamudnimi obrestmi.

5. Opozarja, da sodba pritožbenega sodišča v točki I/1 ni izvršljiva. Višje sodišče bi moralo v izreku navesti, kdo in v kakšnem roku je dolžan tožnici plačati prisojeno odškodnino 40.000 EUR ter ali so tožnici poleg glavnice priznane tudi zakonske zamudne obresti. Predlaga, da pritožbeno sodišče svojo odločitev dopolni in določi tudi rok za izpolnitev obveznosti.

6. Tožnica še navaja, da je s pritožbo izpodbijala celotni zavrnilni del prvostopenjske sodbe. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice delno ugodilo in v izpodbijanem delu prvostopenjsko sodbo razveljavilo v II. točki izreka glede plačila 91.775,50 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v izreku pa ni opredelilo zneska glavnice, od katere tečejo zakonske zamudne obresti niti časovnega trajanja njihovega teka. Izostala je tudi odločitev o pritožbi tožnice zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe, s katerim je sodišča zavrnilo zahtevek na plačilo denarne vsote izražene v EUR iz naslova obveznosti plačila dohodnine. Višje sodišče tudi ni odločilo o pritožbi tožnice zoper stroškovni del prvostopenjske sodbe.

7. Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je delno utemeljen, predlog za izdajo popravnega sklepa pa ni utemeljen.

8. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, da sodbo dopolni (prvi odstavek 325. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP),

9. Višje sodišče je v svoji odločbi II Cp 2906/2016 z dne 6. 9. 2017 pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v njenem zavrnilnem delu (II. točka izreka) tako, da je tožnici priznalo poleg odškodnine, ki jo je prvostopenjsko sodišče prisodilo v I. točki izreka sodbe v znesku 22.500 EUR s pripadki še odškodnino v višini 17.500 EUR, kar skupaj znese 40.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo. Tožnica v predlogu za izdajo dopolnilne sodbe pravilno navaja, da pritožbeno sodišče (še) ni odločilo o teku zakonskih zamudnih obresti od dodatno prisojene odškodnine. Tožeča stranka je namreč je s tožbenim zahtevkom poleg glavnice zahtevala tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti, o katerih pritožbeno sodišče z odločbo II Cp 2906/2016 s 6. 9. 2017 ni odločilo.

10. Zakonske zamudne obresti so zakonita posledica zamude. Skladno z 277. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) dolžnik, ki je z izpolnitvijo denarne obveznosti v zamudi, poleg glavnice dolguje tudi zamudne obresti. Ker je tožena stranka v zamudi od 26. 6. 2003 dalje (takrat je bil toženi stranki posredovala predlog za poravnavo škode), ji je pritožbeno sodišče od takrat dalje, od dodatno priznanega zneska odškodnine, prisodilo tudi zakonske zamudne obresti.

11. V odločbi sodišče prve stopnje in tega sodišča res ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, kar pravilno navaja pritožnica, vendar odločitev zaradi tega ni neizvršljiva. V skladu z drugim odstavkom 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti določi sodišče v sklepu o izvršbi, če v izvršilnem naslovu, ki je odločba, rok za prostovoljno izpolnitev ni določen.

12. V II. točki izreka odločbe II Cp 2906/2016 z dne 6. 9. 2017 je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo razveljavilo v I. točki izreka za znesek 350 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zato ni utemeljen tožničin predlog za izdajo dopolnilne sodbe v obrestnem delu od zneska 350 EUR, saj je bilo o njem že odločeno.

13. Odločitev o pritožbi zoper zavrnilni del tožničinega zahtevka za plačilo odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti iz naslova prve hospitalizacije (razlika med 350 EUR do zahtevanih 2.921 EUR), je zajeta v I/2 točki odločbe višjega sodišča II Cp 2906/2016 s 6. 9. 2017.

14. Pritožbeno sodišče je odločilo o delu pritožbe tožnice, s katero je izpodbijala zavrnitev zahtevka za plačilo denarne vsote izražene v EUR iz naslova obveznosti plačila dohodnine v III. točki izreka odločbe II Cp 2906/2017 s 6. 9. 2017 (15. točka obrazložitve). V III. točki izreka odločbe je zajeta tudi zavrnitev tožničine pritožbe zoper odločitev o tem, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom (30. točka obrazložitve).

15. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče predlogu tožeče stranke za izdajo dopolnilne sodbe delno ugodilo in odločbo II Cp 2906/2016 s 6. 9. 2017 dopolnilo še z odločitvijo, da tečejo zakonske zamudne obresti od dodatno prisojene odškodnine v višini 17.500 EUR od 26. 6. 2003 dalje do plačila, v ostalem pa je tožničin predlog zavrnilo.

16. V celoti pa je zavrnilo tožničin predlog za popravo sodbe, saj ni podan primer iz 328. člena ZPP. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati oziroma spreminjati odločitve, popravljati ali dopolnjevati razlogov za odločitev, niti odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo, pač pa le popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 207/2012
• VSL sodba II Cpg 913/2013
• VDSS sklep Psp 96/2016