VSL Sodba I Cp 2165/2017

Jedro

Če toženec na tožbo ne odgovori, se v njej podane trditve o dejstvih štejejo za resnične oziroma priznane. Sodišče je posledično nanje vezano in jih dokazno ne presoja. Edina izjema v tem oziru (zaradi katere zamudne sodbe ni moč izdati) je določena v 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 4.400,00 EUR nadomesti z zneskom 7.300,00 EUR, v II. točki izreka pa se znesek 4.800,00 EUR nadomesti z zneskom 1.900,00 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne, sodba sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči v 15-ih dneh od prejema te sodbe plačati stroške pritožbenega postopka v višini 171,35 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z (zamudno) sodbo z dne 22. 6. 2017:

- odločilo, da je dolžan toženec tožniku v 15-ih dneh plačati znesek 4.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka),

- v presežku tožbeni zahtevek za znesek 4.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2016 dalje do plačila zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del (II. točka izreka) se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da mu prisodi še nadaljnjo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 4.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2016 dalje do plačila (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da je sodišče v primeru izdaje zamudne sodbe vezano na trditveno podlago tožnika in se štejejo njegove trditve za resnične, v kolikor niso v nasprotju z dokazi, ki jih je slednji sam predložil, ali z dejstvi, ki so splošno znana. V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišču ravno iz tega razloga dejanskega stanja ni potrebno ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Pojasnjuje, kakšne poškodbe je utrpel, in poudarja, da se je v njihovi posledici razvila posttravmatska stresna motnja. V nadaljevanju opisuje telesne bolečine, ki jih je oziroma jih še vedno prestaja. Protispisen je zaključek, da ni trpel hudih in srednje hudih telesnih bolečin. Toženec takšnih trditev ni prerekal. Samo dejstvo, da gre po oceni sodišča za lahko telesno poškodbo, ne pomeni, da takšnih bolečin ni prestajal. V tem delu je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj je odločilo mimo neprerekanih trditev tožnika. Pritožnik omenja neugodnosti, ki jih je prestajal. Zaradi utrpelih poškodb se je zdravil v obdobju od 6. 6. 2015 do 11. 9. 2015. Toženec ni odgovoril na tožbo in bi moralo sodišče njegovemu zahtevku iz naslova prestanih in bodočih telesnih bolečin ter neugodnosti v celoti ugoditi. Tudi glede duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti bi moralo kot resnična šteti njegova zatrjevanja o zmanjšanih življenjskih aktivnosti. Zahtevana odškodnina iz navedenega naslova je v celoti v skladu s sodno prakso v podobnih primerih.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Če toženec na tožbo ne odgovori, se¹ v njej podane trditve o dejstvih štejejo za resnične oziroma priznane.² Sodišče je posledično nanje vezano in jih dokazno ne presoja. Edina izjema v tem oziru (zaradi katere zamudne sodbe ni moč izdati) je določena v 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.³ Ta "zahteva", da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.⁴ A da bi tudi v konkretnem primeru obstajalo tovrstno nasprotje, ni razvidno, niti tega (jasno) ne navaja sodišče prve stopnje. To pa pomeni, da je slednje ravnalo v nasprotju s 318. členom ZPP.

6. Iz 13. in 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi sodišče prve stopnje o višini odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja odločilo po prostem preudarku ob upoštevanju tožnikovih trditev, z njegove strani predloženih dokazov (priloge A3 - A6) in relevantne sodne prakse. Poudarilo je, da tožnikovim trditvam o tem, da je trpel hude in srednje hude bolečine ter da jih trpi še danes in da jih bo še dolgo, ni sledilo. V zvezi s tem je pojasnilo, da zatrjevane poškodbe po Fischerju predstavljajo lahke telesne poškodbe, navedlo, kaj izhaja iz zdravniške dokumentacije v prilogi A4, nato pa (samo) zaključilo, kakšne telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je tožnik trpel.

7. Med tem ko opredelitev poškodb po Fischerju (sama za sebe) ni bistvena pri ugotavljanju narave (obsega) utrpljene nepremoženjske škode,⁵ pa vsebina zdravniškega izvida z dne 9. 7. 2015 v prilogi A4 (na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje) ni v nasprotju s tožbenimi trditvami.⁶ Slednje pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju obsega škode iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti v času zdravljenja izhajati (zgolj) iz omenjenih trditev.⁷ Upoštevaje le-te pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da primerno denarno odškodnino (s katero bo kot zadostno satisfakcijo dosežen namen iz določbe 179. člena OZ⁸) za takšno utrpljeno nepremoženjsko škodo predstavlja znesek 2.900,00 EUR (torej 1.400,00 EUR več, kot je prisodilo sodišče prve stopnje). V višjem delu pa zahtevek iz tega naslova (materialno-pravno) ni utemeljen.

8. Vse predhodno navedeno velja tudi glede odškodnine zahtevane iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče prve stopnje je (glej 16. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) zahtevek iz tega naslova zavrnilo s pojasnilom, da lažje bolečine pri opravljanju težjih opravil ter dvigovanju težjih bremen, kot tudi pri rekreativnem športu (nogomet in košarka), niso dosegle tiste stopnje intenzivnosti, da bi bil tožnik upravičen do odškodnine. A ker je tožnik tudi v tem oziru podal jasne (konkretne) trditve⁹ in ker te niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil, niti z dejstvi, ki so splošno znana,¹⁰ jih je potrebno šteti za resnične (priznane)¹¹ in s tem kot (edino dejansko) izhodišče za presojo utemeljenosti postavljenega zahtevka. Z ozirom na te trditve¹² in ob upoštevanju 179. člena OZ je tožnik po mnenju pritožbenega sodišča upravičen do celotne iz tega naslova zahtevane odškodnine (1.500,00 EUR).

9. V skladu s predhodno navedenim je to sodišče pritožbi delno ugodilo in prisojeno odškodnino povečalo skupaj za 2.900,00 EUR.¹³ Posledično je bilo potrebno izpodbijano sodbo spremeniti (358. člen ZPP) tako, da se v I. točki izreka znesek 4.400,00 EUR nadomesti z zneskom 7.300,00 EUR, v II. točki izreka pa se znesek 4.800,00 EUR nadomesti z zneskom 1.900,00 EUR. Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere to sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v preostalem pritožbo zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožniku so zaradi vložene pritožbe nastali stroški v skupni višini 285,59 EUR.¹⁴ Ker je s svojo pritožbo uspel približno 60%,¹⁵ mu jih je dolžan toženec povrniti v tem razmerju oziroma v znesku 171,35 EUR.

-------------------------------
¹ Kakor je vse to pravilno pojasnjeno že v sami pritožbi.
² Glej J. Zobec, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), 3. knjiga, Uradni list : GV Založba, 2009, str. 91.
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Če takšno nasprotje obstaja, mora sodišče opraviti glavno obravnavo in o tožbenem zahtevku odločiti s kontradiktorno sodbo (glej J. Zobec, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), 3. knjiga, Uradni list : GV Založba, 2009, str. 126).
⁵ Vrhovno sodišče RS je v sodbi II Ips 247/2015 z dne 5. 11. 2015 poudarilo, da predstavlja Fischerjev sistem (razvrščanje poškodb v šest temeljnih skupin glede na težo poškodbe) le okvirni pripomoček, ki sodiščem pomaga pri iskanju in primerjavi podobnih primerov in odmeri denarne odškodnine.
⁶ Iz omenjenega izvida izhaja zgolj, da je imel tožnik bolečine v predelu levega ramena oziroma bolj leve lopatice in da so te težave sedaj v bistvenem izzvenevanju. Ta vsebina (sama za sebe) ne more biti ustrezna podlaga za zaključke (kot jih je podalo sodišče prve stopnje in ki so v nasprotju s tožbenimi trditvami), da je tožnik dober mesec trpel (le) lažje telesne bolečine in da telesnih bolečin nima več (sploh ob upoštevanju, da je slednji v tožbi jasno obrazložil, v katerih primerih/situacijah se te (še zmeraj) pojavljajo).
⁷ Ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v 3. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁸ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
⁹ Ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v 5. točki in ki so obsežnejše od tistih, do katerih se je nato opredelilo (oziroma jih omenja) v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
¹⁰ Tega ne navaja niti sodišče prve stopnje.
¹¹ Kar pomeni, da dokazna presoja odpade.
¹² V okviru katerih je potrebno upoštevati tudi tožbeno trditev, da se je pri tožniku v posledici poškodb razvila posttravmatska stresna motnja.
¹³ 1.400,00 EUR + 1.500,00 EUR.
¹⁴ Tožniku gre (v skladu s 1. točko Tar. št. 21 Odvetniške tarife, Uradni list RS, št. 2/2015) za sestavo pritožbe povračilo odvetniških stroškov v (priglašeni) višini 500 točk, nadalje povračilo dejanskih izdatkov v višini 10 točk (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar upoštevaje vrednost točke (0,459 EUR) in 22% DDV skupaj znaša 285,59 EUR. Ker je iz spisa (glej uradni zaznamek z dne 17. 8. 2017 na l. št. 21) razvidno, da je bil plačila sodne takse oproščen, mu zahtevano povračilo sodne takse za pritožbo ne gre.
¹⁵ V posledici pritožbe zoper zavrnilni del (glavnica v znesku 4.800,00 EUR) je uspel z nadaljnjim delom zahtevka v višini 2.900,00 EUR.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2665/2009
• VSL sodba II Cp 3987/2010
• VSL Sodba II Cp 1798/2018