VSL sklep Cst 601/2017

Jedro

Če je poenostavljena prisilna poravna pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi), velja le izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Upnik pa ima možnost izpodbijati domnevo s tem, da dokaže, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili sprejeti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, insolventnosti ni odpravil.

Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dolžnikove (in)solventnosti ni ugotavljalo, zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti. V ponovljenem postopku bo moralo dati upniku možnost, da se izjavi o zgoraj navedenem; o situaciji, ki je nastala po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (pri tem bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe), in po izvedenem kontradiktornem postopku ponovno odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I. točka) nadaljevalo prekinjen postopek z dnem 24. 8. 2017 in (II. točka) zavrglo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Bistvo pritožbe je, da s potrditvijo poenostavljene prisilne poravnave ni bila odpravljena insolventnost dolžnika, ker ima do upnika dolg iz naslova neplačanih davkov in prispevkov na plače v skupni višini 278.862,49 EUR (na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka), ki je sedaj narasel na 357.836,24 EUR. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v drugem odstavku spremeni tako, da začne stečajni postopek nad dolžnikom.

3. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka vložil 27. 3. 2017. Dolžnik se je branil tako, da je 13. 4. 2017 vložil zahtevo za odložitev odločanja in navedel, da je sprejel ukrepe za odpravo insolventnosti, ker je isti dan vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče je 12. 5. 2017 izdalo sklep o prekinitvi tega stečajnega postopka. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je bil končan s sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave z dne 24. 7. 2017, ki je postal pravnomočen 24. 8. 2017.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo predhodno prekinjen postopek, v II. točki pa predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo na podlagi določbe sedmega odstavka 152. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),¹ ker je bila nad dolžnikom pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava. Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

7. Stališča pravne teorije in sodne prakse glede uporabe 152. člena ZFPPIPP v razmerju do poenostavljene prisilne poravnave in stečajnega postopka so povsem usklajena.² Za položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se sedmi odstavek 152. člena ZFPPIPP ne uporablja niti smiselno (slednji tudi ni naveden v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP). Upniku so v postopku poenostavljene prisilne poravnave zagotovljene bistveno manjše kavtele za varstvo njegovega pravnega položaja, kot je to v postopku prisilne poravnave, na katerega se nanaša sedmi odstavek 152. člena ZFPPIPP. V primeru, da se po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka začne postopek poenostavljene prisilne poravnave, se od določb 152. člena ZFPPIPP smiselno uporablja le tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP. Po pravnomočno končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave se mora stečajni postopek vedno (ne glede na izid postopka poenostavljene prisilne poravnave) nadaljevati z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi), velja le izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Upnik pa ima možnost izpodbijati domnevo s tem, da dokaže, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili sprejeti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, insolventnosti ni odpravil.

8. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dolžnikove (in)solventnosti ni ugotavljalo, zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti. V ponovljenem postopku bo moralo dati upniku možnost, da se izjavi o zgoraj navedenem; o situaciji, ki je nastala po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (pri tem bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe), in po izvedenem kontradiktornem postopku ponovno odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.

9. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-----------------------

¹ Ki določa, da sodišče zavrže upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

² Plavšak, Nina, Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom, Pravna praksa, št. 21, 29. 5. 2014; VSL sklep Cst 580/2015 z dne 14. 10. 2015 in tam navedene sodne odločbe.

Datum zadnje spremembe:

09.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 295/2014
• VSL Sklep Cst 404/2017
• VSL sklep Cst 539/2015