VSL Sodba IV Cp 2038/2017

Jedro

Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Tak pristop bi namreč povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločilo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za znižanje preživnine tako, da se preživnina določena v višini 150,00 EUR za vsakega izmed tožencev zniža na 100,00 EUR.

2. Sodbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožnik. V obrazložitvi navaja, da je sodba nepravilna in nezakonita, ker je tožnik v postopku osebnega stečaja in nima dovolj denarnih sredstev za lastno preživljanje. Tožnik ni zaposlen polni delovni čas, ampak le dve uri dnevno, za kar prejema 160,00 EUR mesečno. Drugega premoženja nima.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in zadostni. Prav tako ni nobenega nasprotja med tem, kar je v sodbi navedeno, o vsebini listin oziroma zapisnikov. Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka torej niso podane.

6. Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočno urejene preživnine predstavlja določilo 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Tak pristop bi namreč povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločilo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe.

7. Tožnik tudi v pritožbenem postopku vztraja, da so se po sklenitvi sodne poravnave v letu 2015 objektivne okoliščine na njegovi strani bistveno spremenile na slabše, čemur sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ni sledilo. Nasprotno, ugotovilo je, da so se njegove premoženjske razmere izboljšale. Sedaj je razbremenjen plačila najemnine v znesku 280,00 EUR in stroškov za stanovanje, ki so znašali 140,00 EUR, ker živi v stanovanju svoje nove partnerice. V času, ko je sklepal sodno poravnavo, je bil brez zaposlitve, sedaj dela dve uri dnevno. Sodišče je na podlagi zaslišanja matere mladoletnih tožencev in tožnika ugotovilo, da je tožnik v času, ko je živel v skupnosti z materjo mladoletnih tožnikov, opravljal gospodarsko dejavnost v podjetju, ki je bilo registrirano na ime matere zakonitih tožnikov, sedaj pa opravlja enako dejavnost v podjetju, ki je registrirano na ime nove partnerice. Gradbeno podjetje ima tudi njegov oče, zato pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je v gradbene posle dobro vpeljan. Nenazadnje takšnim ugotovitvam pritožnik niti ne nasprotuje.

8. Sodišče prve stopnje je imelo tudi kar nekaj razlogov, da je podvomilo v resnicoljubnost tožnika, zaslišanega na glavni obravnavi. Ne gre prezreti, da je tožnik tožbo na znižanje preživnine vložil septembra 2016, potem, ko je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I K 10652/2016 že tekel kazenski postopek zoper njega zaradi dveh kaznivih dejanj neplačevanja preživnine, zaslišan na naroku za glavno obravnavo je izpovedbo nekajkrat spremenil v zvezi s številom zaposlenih v družbi, ki je registrirana na ime njegove partnerice, sprenevedal se je tudi ob vprašanju sodišča, kako se imenuje podjetje njegovega očeta in koliko ljudi zaposluje. Tožnik ni z ničemer dokazal, da bi bile njegove zmožnosti pridobivanja zaslužka zaradi osebnega stečaja, v katerem se je znašel, bistveno slabše kot ob sklepanju sodne poravnave o višini preživnine v letu 2014. Pravilnost takšnega zaključka še dodatno potrjuje neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da stiki med otroci in tožnikom ne potekajo redno zaradi njegovih delovnih obveznosti in pa dejstvo, da je dvotedenske poletne počitnice z otrokoma preživel na jadrnici. Zaključek sodišča prve stopnje, da si je sposoben zagotoviti sredstva, s katerimi zmore plačevati preživnino za vsakega od mladoletnih tožencev po 150,00 EUR, kljub osebnemu stečaju, je zato še bolj prepričljiv.

9. Pritožba ni utemeljena, razlogi na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti pa niso podani, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

06.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 520/2018
• VSL Sodba IV Cp 2459/2017
• VSL Sodba IV Cp 1221/2019