<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2854/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2854.2017
Evidenčna številka:VSL00007316
Datum odločbe:10.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:neupravičena pridobitev - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - zadostna trditvena podlaga - prevara

Jedro

Ker tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, za nakup in obnovo katere naj bi tožencu (bivšemu možu) izročila pred njuno zvezo privarčevani in podarjeni ji denar, ima zoper toženca zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, če bo dokazala, da jo je izigral.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 107.777,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2006 dalje do plačila ter tožnici naložilo v plačilo 2.240,50 EUR toženčevih stroškov postopka.

2. Tožnica je v pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, naj višje sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje drugemu sodniku. Ker sodišče ni zaslišalo vseh predlaganih prič in izvedlo dokaza z imenovanjem izvedenca, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Z zavrnjenimi dokazi je dokazovala, da je razpolagala z denarnimi sredstvi za nakup hiše, da sta v hiši skupaj s tožencem živela in je bilo podjetje G. d. o. o. samo formalni kupec nepremičnine, da je bil toženec obogaten in v kakšni višini. Priče bodo vedele izpovedati, (med drugim) da je vlagala denarna sredstva v hišo. Zaradi neizvedbe dokazov je bilo dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno. Graja zaključke sodišča, da ni dokazala, da je razpolagala s prihranki, ki jih je izročala tožencu za nakup in urejanje hiše. Napačno je sodišče tudi ugotovilo, da ni navedla, kakšna pravna podlaga naj bi odpadla. V času obstoja zakonske zveze je svoje posebno premoženje vlagala v nakup nepremičnine z namenom, da bosta s tožencem v njej prebivala, po prenehanju zakonske zveze pa je pravna podlaga za to odpadla. Sodišče bi moralo presojati zahtevek iz naslova neopravičene pridobitve in ugotavljati višino njenih vlaganj. S tem, ko biva v nepremičnini, je toženec obogaten. Sodišče ni pravilno uporabilo 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ukvarjalo se je z vprašanjem, kdo je formalni lastnik nepremičnine, čeprav je bistveno, da je v času trajanja zakonske zveze tožencu izročala denar z namenom, da si uredita skupno bivališče, s prenehanjem zakonske zveze pa je podlaga za dajanje teh sredstev tožencu odpadla, zato je toženec obogaten. Ker je napačna odločitev o glavni stvari, je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. O pritožbi je višje sodišče že odločalo: s sodbo I Cp 1203/2015, jo je zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Pritrdilo je prvostopenjskemu sodišču, da toženec, ki nikoli ni bil lastnik hiše, nakup in obnovo katere naj bi financirala (tudi) tožnica, ni pasivno legitimiran. Za ugoditev zahtevku za povrnitev vlaganj za nakup in obnovo hiše na odškodninski podlagi pa, da ni podala ustreznih (zadostnih) trditev.

5. Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips 15/2016 z dne 16. 11. 2017 ugodilo reviziji tožnice ter razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in mu vrnilo zadevo v novo sojenje, odločitev o stroških revizijskega postopka pa pridržalo za končno odločbo. Glede na to višje sodišče ponovno odloča o tožničini pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo.

6. Pritožba je utemeljena.

7. V razveljavitvenem sklepu je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da je tožničin zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve zoper toženca utemeljen, če bo v postopku uspela dokazati, da jo je toženec (skupaj z očetom in družbo G. d. o. o.) izigral, da mu je v dobri veri, da ustvarja skupno premoženje, izročala denar - njeno posebno premoženje. Nikoli namreč ni postala lastnica nepremičnine, za katero naj bi tožencu izročala denar. V dokaz, da je tožencu izročala denar in koliko ter zakaj, je tožnica predlagala razen zaslišanja sebe in prič, ki jih je prvostopenjsko sodišče zaslišalo in njihovo izpovedbo dokazno ocenilo (B. B., M. S., S. K.), tudi zaslišanje S. in M. I., B. P., M. B., G. K., M. I., E. B. Svoja vlaganja je dokazovala tudi z listinskimi dokazi. V zvezi z dogovori ob nakupu hiše je predlagala zaslišanje J. D. in priložila izjavo Š. H. Sodišče dokazov ni izvajalo oziroma ocenjevalo, ker je menilo, da zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen zaradi zagrešene pasivne legitimacije. Vendar pa je tako stališče glede na obrazložitev Vrhovnega sodišča v razveljavitvenem sklepu materialnopravno zmotno. Zato je višje sodišče na podlagi določb 355. člena ZPP v ponovljenem sojenju pritožbi ugodilo, razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče namreč ne more samo prvič ugotavljati celih sklopov pravnorelevantnih dejstev, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS).

8. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati trditveno podlago, ki je relevantna za razsojo glede na materialnopravna stališča Vrhovnega sodišča RS ter ugotoviti (ne)resničnost zatrjevanih pravno pomembnih dejstev, nato pa na podlagi teh ugotovitev presoditi, ali je tožničin zahtevek utemeljen po določbah OZ o neupravičeni obogatitvi.

9. Podrejeno bo moralo zahtevek obravnavati tudi z vidika prevare po 49. členu OZ, kot je Vrhovno sodišče zapisalo v točki 10. obrazložitve sklepa II Ips 15/2016.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

11. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi se prvostopenjska sodnica "s predsodkom opredelila do izvedenih dokazov", kot navaja pritožba v zvezi s predlogom za dodelitev zadeve drugemu sodniku. V obrazložitvi je korektno pojasnjeno komu in zakaj sodišče verjame. Nobenega razloga za dodelitev zadeve drugemu sodniku ni.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 49, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1NzA1