VSL Sklep VII Kp 22881/2016

Jedro

Če se sodnik ne strinja s predlogom tožilca za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, ne izda posebnega (zavrnilnega) sklepa, temveč tožilca samo pisno obvesti o tem. To pa pomeni, da se tožilec zoper nestrinjanje sodnika za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ne more pritožiti (saj ni odločbe), niti ne more zahtevati odločitve zunajobravnavnega senata.

Izrek

Pritožba pooblaščencev oškodovanke kot tožilke A. A. se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Radovljici je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru obdolženega B. B. z dne 17. 10. 2017 in predlog oškodovanke kot tožilke za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zavrglo.

2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanke kot tožilke zaradi zmotne uporabe določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Sodišče druge stopnje, ki je pristojno za odločanje o pritožbi zoper sklep, zavrže pritožbo kot prepozno ali nedovoljeno, če tega ni storilo že sodišče, ki je izdalo sklep (tretji odstavek 402. člena ZKP). Za zavrženje pritožbe se smiselno uporabljata določbi 389. in 390. člena o zavrženju pritožbe zoper sodbo. Pritožba je v skladu s 390. členom ZKP nedovoljena, če se ugotovi, da jo je podala oseba, ki nima pravice do pritožbe, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala, ali če se ugotovi, da je pritožba umaknjena, ali da je bila po umiku pritožba ponovno vložena, ali če pritožba po zakonu ni dovoljena.

5. V predmetni zadevi je oškodovanka kot tožilka po svojih pooblaščencih podala predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper obdolženega B. B., zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Sodnik se je očitno s predlogom za preiskovalna dejanja strinjal, saj se je odločil, da jih opravi in je v ta namen povabil na zaslišanje obdolženega, oškodovanko ter pričo policista C. C. Pred zaslišanjem obdolženca pa je slednji podal ugovor pravne narave, katerega je sodnik sprejel in izdal izpodbijani sklep ter njegovemu ugovoru ugodil in predlog oškodovanke kot tožilke za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zavrgel. V zvezi z navedenim postopanjem sodnika pritožbeno sodišče pojasnjuje, da če se sodnik s predlogom tožilca strinja, opravi predlagana preiskovalna dejanja, ne da bi o predlogu izdal posebno odločbo (sklep). Lahko opravi tudi samo nekatera od predlaganih preiskovalnih dejanj. Sodnik pa lahko izrazi svoje nestrinjanje, če meni, da dejanje ni kaznivo dejanje ali da so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon obdolženca, ali da ni podan utemeljen sum, ali da je zbranih dovolj dokazov za vložitev obtožnega predloga oziroma da je izvedba predlaganih preiskovalnih dejanj nepotrebna ali nesmotrna. Tudi če se sodnik ne strinja s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, ne izda posebnega (zavrnilnega) sklepa, temveč državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca samo pisno obvesti o tem. Državni tožilec oziroma oškodovanec kot tožilec se zoper nestrinjanje sodnika ne more pritožiti (ni odločbe), niti ne more zahtevati odločitve zunajobravnavnega senata. Skladno s sodno prakso je sodnik vselej dolžan svoje nestrinjanje obrazložiti, čeprav ne izda odločbe. Po določilu tretjega odstavka 431. člena ZKP pa državni tožilec, ko prejme obvestilo od sodnika, da se ne strinja z opravo predlaganih preiskovalnih dejanj, lahko odloči, da bo vložil obtožni predlog, ali pa izda sklep, s katerim kazensko ovadbo zavrže.

6. Glede na navedeno torej sodnik v obravnavani zadevi, ko se je strinjal z ugovorom obdolženca, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, ni bil dolžan izdati odločbe oziroma posebnega (zavrnilnega) sklepa, temveč oškodovanko kot tožilko samo pisno obvestiti o razlogih nestrinjanja z opravo predlaganih preiskovalnih dejanj. Kot že povedano, pa se tožilec, torej v obravnavanem primeru oškodovanka kot tožilka, zoper nestrinjanje sodnika za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ne more pritožiti (saj ni odločbe), niti ne more zahtevati odločitve zunajobravnavnega senata. Glede na smiselno uporabo določb 60. in 61. člena ZKP pa je sodnik dolžan oškodovanca kot tožilca poučiti, da lahko v osmih dneh od dneva prejema njegovega pisnega obvestila o nestrinjanju z opravo predlaganih preiskovalnih dejanj, vloži obtožni predlog.

7. Po vsem navedenem je torej pritožba pooblaščencev oškodovanke kot tožilke zoper izpodbijani sklep nedovoljena, saj pritožba v obravnavanem primeru po zakonu ni dovoljena. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo skladno z določilom tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

02.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 6610/2019
• VSM Sklep PRp 58/2021
• VSC Sklep II Kp 15312/2019