VSL Sklep III Ip 3670/2017

Jedro

Z izvršbo na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine upnik ne more doseči pridobitve lastninske pravice na stvari, kot je s predlogom za izstavitev takšne dokumentacije, da se bo upnik na vozilih lahko vpisal kot lastnik, zahteval upnik, ter bi navedeno tudi bil učinek izdanega sklepa, ki pa ga ZIZ ne dovoljuje. Jasno je namreč, da ima leasingojemalec (v danem primeru dolžnik) predmet leasinga v svoji posesti. Dolžnik v primeru leasinga ni lastnik stvari. Predmet izvršbe na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, so lahko le premičnine v lasti dolžnika (ne morebiti v potencialni, bodoči lasti), pri čemer so te lahko v posesti dolžnika, upnika ali tretje osebe. Gre za eno od predpostavk takšne izvršbe, ki v danem primeru ni izpolnjena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 2. 2. 2017 razveljavi ter predlog za nadaljevanje izvršbe z dne 30. 11. 2016 zavrne.

II. Upnik mora dolžniku povrniti 33,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 2. 2. 2017 zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj se obrazložitev sklepa ves čas ukvarja s sklepom o prenosu terjatve, ki pa v tej zadevi sploh še ni bil izdan. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe ne obstaja. Terjatev, na katero naj bi se poseglo, je bodoča in pogojna, torej negotova. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V danem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi določb 152. do 156. člena ZIZ o izvršbi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, dovolilo izvršbo z rubežem terjatev na izročitev premičnin, predmetov iz leasing pogodb, t.j. na izročitev motornih vozil oziroma dokumentacije za prepis vozil na upnika, tako, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje izročiti motorna vozila, če jih ima dolžnik že v svoji posesti, pa tako, da se dolžnikovim dolžnikom naloži, da se mora dovoljenje za registracijo glasiti na upnika kot novega imetnika terjatve za prenos lastništva na način, da bo lahko dosegel vpis lastništva na vozilih na svoje ime.

7. Navedeni sklep je dolžnik izpodbijal z ugovorom, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo z obrazložitvijo, da so ugovorni razlogi, ki jih navaja dolžnik, brezpredmetni in neupoštevni, saj je naslednje procesno dejanje sklep o prenosu terjatve v izterjavo, na podlagi katerega bo upnik zgolj dobil pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

8. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep sicer ni neobrazložen, saj je sodišče prve stopnje za svojo odločitev podalo razloge. Vendar pa višje sodišče pojasnjuje, da tudi, če je sodišče prve stopnje menilo, da upnik zasledovani cilj lahko doseže s predlaganim rubežem terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, upnik niti ni podal ustreznega predloga, sodišče pa je izdalo sklep o nadaljevanju, ki niti ne ustreza določbam ZIZ o izvršbi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine. Skladno s 153. členom ZIZ se namreč izvršba na dolžnikovo terjatev, da se izročijo premičnine, opravi z rubežem te terjatve, z njenim prenosom na upnika in s prodajo stvari.

9. Upnik tako v takšni izvršbi nikakor ne more doseči pridobitve lastninske pravice na stvari, kot je s predlogom za izstavitev takšne dokumentacije, da se bo upnik na vozilih lahko vpisal kot lastnik, zahteval upnik, ter bi navedeno tudi bil učinek izdanega sklepa, ki pa ga ZIZ ne dovoljuje. Jasno je namreč, da ima leasingojemalec (v danem primeru dolžnik) predmet leasinga v svoji posesti. Že iz tega razloga je sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 2. 2. 2017 nezakonit.

10. Dolžnik v primeru leasinga ni lastnik stvari. Predmet izvršbe na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, so lahko le premičnine v lasti dolžnika (ne morebiti v potencialni, bodoči lasti), pri čemer so te lahko v posesti dolžnika, upnika ali tretje osebe.¹ Gre za eno od predpostavk takšne izvršbe, ki v danem primeru ni izpolnjena, zato je predlog za nadaljevanje izvršbe neutemeljen.

11. Glede na navedeno je bilo treba dolžnikovi pritožbi ugoditi ter sklep spremeniti tako, da se ugovoru ugodi, sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 2. 2. 2017 razveljavi ter predlog za nadaljevanje izvršbe zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik je s pritožbo uspel, zato mu mora upnik povrniti pritožbene stroške, in sicer 33,00 EUR sodne takse za pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Dika Mihajlo, Građansko ovršno pravo, I. knjiga, Narodne novine, stran 560.

Datum zadnje spremembe:

02.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Ip 2276/2017
• VSL Sklep III Ip 3773/2017
• VSM Sklep II Ip 651/2021