<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Ip 3760/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.IP.3760.2017
Evidenčna številka:VSL00007687
Datum odločbe:10.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Balažic (preds.), Magda Gombač Gluhak (poroč.), Tjaša Potparič Janežič
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - prekinitev izvršbe

Jedro

Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. VL 154672/2011 z dne 21. 10. 2011, prekinilo z 10. 1. 2017.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da sodišče ni upoštevalo pomena časovne veljavnosti 221.z člena ZFPPIPP, ki velja od 7. 12. 2013, predmetni postopek pa se je začel že v letu 2011. ZFPPIPP ne more učinkovati retroaktivno za nazaj in imeti posledic na pridobljene pravice upnika. Tudi prehodna in končna določba ZFPPIPP-F določa, da se pravilo iz 221.z člena ZFPPIPP uporablja za postopke prisilne poravnave, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. Upnik je v tem postopku pridobil ločitveno pravico že pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, zato je bil uspešen že v pritožbenem postopku dolžnika zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločilo, da se ne glede na postopek prisilne poravnave izvršilni postopek nadaljuje s prodajo zarubljenih premičnin. V pravnomočni sklep o nadaljevanju ni mogoče poseči z izpodbijanim sklepom. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval ter priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji višjega sodišča pravilna. Sodišče prve stopnje je postopek izvršbe pravilno prekinilo na podlagi prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj se je nad dolžnikom pričel postopek (ponovne) prisilne poravnave. Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave (tretji odstavek 221.h člena ZFPPIPP), če so izpolnjeni pogoji iz 221.v člena ZFPPIPP, ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je predvidena v prvem odstavku 132. členu ZFPPIPP. V pododdelku 4.8.6. (člena 221.v in 221.z ZFPPIPP) ni nobenih določb o tem, kako postopek ponovne prisilne poravnave vpliva na tek izvršilnega postopka.

7. Določba prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP je bila spremenjena s spremembo ZFPPIPP-C, ki se uporablja od 15. 7. 2010, pred tem pa je veljala ureditev, ki je določala prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka kateregakoli postopka zaradi insolventnosti, ne le postopka prisilne poravnave. Ta določba ne loči situacije, ko gre za "navadno" prisilno poravnavo od položaja, ko gre za ponovno prisilno poravnavo (primerjaj sklep VSL II Ip 3303/2014 z dne 21. 11. 2014). Tudi če ne bi obstajala možnost ponovne prisilne poravnave, bi ob pričetku (novega) postopka prisilne poravnave sodišče izvršilni postopek moralo prekiniti ter že zato ni mogoče govoriti o retroaktivnem vplivu sprememb ZFPPIPP-F na upnikov položaj v izvršilnem postopku. Prehodna in končna določba prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP-F se nanaša na postopek prisilne poravnave in ne na izvršilni postopek, nedopustnost vodenja postopka ponovne prisilne poravnave pa bi upnik lahko uveljavljal le v tistem postopku, ne pa v izvršilnem postopku.

8. Postopek prisilne poravnave nima vpliva na sam obstoj upnikove ločitvene pravice. Ta še vedno obstaja, prekinitev izvršilnega postopka pomeni le začasno oviro glede njene uresničitve v tem postopku. Ponovna prisilna poravnava sicer učinkuje na terjatve, na katere je učinkovala prejšnja prisilna poravnava, vendar pa kot rečeno vprašanje dopustnosti vodenja postopka ponovne prisilne poravnave ni predmet izvršilnega postopka. Upnikova navedba, da naj bi mu višje sodišče v tej zadevi že pritrdilo, da je treba postopek nadaljevati kljub prisilni poravnavi, je protispisna, saj je bil sklep o nadaljevanju postopka z dne 14. 1. 2015 izdan že po potrjeni (prvi) prisilni poravnavi nad dolžnikom, kot to predvideva 216. člen ZFPPIPP, kaj takega pa tudi ne izhaja iz vsebine sklepa višjega sodišča I Ip 1550/2015 z dne 15. 7. 2015. Prav tako pa ne drži, da izpodbijani sklep pomeni poseg v pravnomočen sklep o nadaljevanju postopka z dne 14. 1. 2015. Omenjeni sklep se je nanašal na drugačno dejansko stanje - potrditev (prve) prisilne poravnave - v tej fazi postopka pa je dolžnik ponovno v prisilni poravnavi ter je postopek zato znova treba prekiniti.

9. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 132, 132/1, 221v, 221z

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1NjU3