<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Ip 3753/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.IP.3753.2017
Evidenčna številka:VSL00007679
Datum odločbe:12.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Magda Gombač Gluhak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:ustavitev izvršbe na plačo - rubljiva sredstva - vrstni red - odločanje višjega sodišča o pritožbi - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev dokaznega postopka

Jedro

Ker iz s strani delodajalca predloženih plačnih list izhaja, da delodajalec dolžniku mesečno rubi določen znesek, to pomeni, da bi dolžnik lahko prejemal rubljive prejemke, sklep o izvršbi v tej zadevi pa bi se v takem primeru izvršil šele v prihodnosti, skladno z vrstnim redom, kot to določa zakon. V takem primeru pa izvršbe na plačo ne bi bilo mogoče ustaviti.

Pritožbeno sodišče ne more samo kot prvo opraviti dokaznega postopka (ter dokazne ocene) oziroma ugotavljati celotnega dejanskega stanja, saj določbe ZPP o odločanju sodišča druge stopnje predvidevajo le dopolnitev ali ponovitev dokaznega postopka in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje samo sploh ni izvedlo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na plačo ustavilo.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da mu izjave dolžnikovega delodajalca sodišče ni poslalo v izjasnitev, s čimer je bila upniku kršena pravica do sodelovanju v postopku. Iz plačilnih list je razvidno, da naj dolžnik uradno ne bi prejemal ničesar, razen skorajda minimalno plačo, pri čemer gre za direktorja zelo uspešne nepremičninske posredovalnice. Upnik tega ne verjame in je prepričan, da dolžnik prejema še kaj drugega. Upnik je predlagal, da se delodajalca pozove k navedbi natančnih podatkov o nakazilih, vendar je ta vse pozive sodišča ignoriral. Dolžnik bi moral prejeti vsaj regres. Ne drži, da dolžnik nima rubljivih dohodkov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V danem primeru je sodišče prve stopnje izvršbo na plačo ustavilo z obrazložitvijo, da je delodajalec sodišče obvestil, da dolžnik že eno leto ni prejel rubljivih prejemkov. Po vpogledu v evidenco je ugotovilo, da dolžnik ne prejema drugih stalnih denarnih prejemkov, zato je izvršbo ustavilo.

6. Višje sodišče ugotavlja, da v danem primeru upniku ni bila kršena pravica do izjave, saj je izjavo dolžnikovega delodajalca ter priložene plačne liste prejel skupaj z izpodbijanim sklepom, zoper katerega je imel možnost vložiti obravnavano pritožbo (ter se je v njej upnik o omenjenih listinah tudi izjavil). Ker je upnik šele z izpodbijanim sklepom prejel izjavo in podatke, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, pa njegove navedbe, da dolžnik prejema rubljive prejemke, predstavljajo dovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje se v obravnavani situaciji sicer lahko zanese na podatke iz plačnih list, ki jih je predložil delodajalec, ter ni dolžno, razen vpogleda v uradno evidenco, kar je opravilo, poizvedovati in raziskovati, ali je dolžnik prejel še kake druge prejemke. Takšne podatke lahko pridobi upnik sam ter jih nato uveljavlja v postopku.

8. Vendar pa sodišče prve stopnje v danem primeru niti ni presodilo s strani delodajalca predloženih plačnih list, iz katerih izhaja, da delodajalec dolžniku mesečno vendarle rubi določen znesek v korist E. K., kar pomeni, da bi dolžnik lahko prejemal rubljive prejemke, kot to upnik uveljavlja v pritožbi, sklep o izvršbi v tej zadevi pa bi se v takem primeru izvršil šele v prihodnosti, skladno z vrstnim redom, kot to določa zakon (prim. 110. člen ZIZ). V takem primeru pa izvršbe na plačo ne bi bilo mogoče ustaviti (primerjaj tretji odstavek 133. a člena ZIZ).

9. Iz razlogov sklepa je razvidno, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja v danem primeru niti ni ugotavljalo ter ni izvedlo nikakršnega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo za celo leto pred dnevom obvestila delodajalca preveriti in presoditi, ali je dolžnik prejel rubljive prejemke (pri tem je treba upoštevati tako neto plačo kot dodatke), glede na vse v posameznem obdobju veljavne predpise, in že v primeru enkratnega prejema takih prejemkov v času tega enega leta pogoji za ustavitev ne bi bili podani.

10. Pritožbeno sodišče ne more samo kot prvo opraviti dokaznega postopka (ter dokazne ocene) oziroma ugotavljati celotnega dejanskega stanja, saj določbe ZPP o odločanju sodišča druge stopnje predvidevajo le dopolnitev ali ponovitev dokaznega postopka, kar izhaja iz drugega odstavka 347. člena ZPP, ki govori o ponovitvi vseh ali nekaterih od že izvedenih dokazov, tretjega odstavka tega člena, ki predvideva ugotavljanje "tudi" dejstev, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, in izvedbo "posameznih" dokazov, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, dalje iz petega odstavka 348. člena ZPP, ki govori o ponovitvi dokazov, glede katerih višje sodišče dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, in ugotovitvi novih dejstev in izvedbi novih dokazov, ki so potrebni za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja, ter tudi 355. člena ZPP, ki predvideva "dopolnitev" postopka in "odpravo pomanjkljivosti" in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje samo sploh ni izvedlo.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj presodi s strani delodajalca posredovane listine ter ugotovi, ali dolžnik res ni prejemal rubljivih prejemkov, svojo odločitev pa naj sodišče prve stopnje tudi ustrezno obrazloži.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

2. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

3. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

4. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

5. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 110, 133a, 133a/3
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 347, 347/2, 348, 348/5, 355

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1NjU2