VSL Sodba II Cp 1637/2017

Jedro

Odgovor na vprašanje, kdo je bil dejanski koristnik posojenega denarja oziroma kdo je z njim (dejansko) razpolagal, za presojo, kdo napram tožniku nastopa posojilojemalec oziroma kot oseba, ki je dolžna posojilo vrniti, ni bistven. Bistveno je zgolj to, da je bilo posojilo dano in da se je toženec kot njegov sopogodbenik (oziroma kot posojilojemalec) tožniku zavezal, da mu ga bo povrnil.

Izrek

I. Pritožbe se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 16. 2. 2017:

- odločilo, da je dolžan toženec tožniku v 15-ih dneh vrniti 85.528,82 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 76.365,02 EUR od 16. 9. 2012 dalje do plačila (I. točka izreka),

- odločilo, da je dolžan toženec tožniku v 15-ih dneh vrniti 5.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2011 dalje do plačila, znesek 39.200,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 35.000,00 EUR od 16. 9. 2012 dalje do plačila (II. točka izreka),

- višji tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka),

- odločilo, da je dolžan toženec tožniku v 15-ih dneh plačati pravdne stroške v višini 7.227,48 EUR, po preteku roka za plačilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do prenehanja obveznosti (IV. točka izreka).

2. S (popravnim) sklepom z dne 9. 3. 2017 je sodišče prve stopnje sodbo popravilo v uvodu glede tožnikovega naslova in v osmi vrstici 6. točke obrazložitve.²

3. Zoper I., II. in IV. točko izreka sodbe (v zvezi s popravnim sklepom) se zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da v tem delu tožbeni zahtevek zavrne (s stroškovno posledico), podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da naj bi sodišče nekritično sledilo tožniku, njegovi izpovedbi ter izpovedbam njemu naklonjenih prič, in sicer njegovi ženi L. R. ter prijatelju J. P. Glede protislovnih dokazov ni zavzelo nobene dokazne ocene in torej ni upoštevalo določbe 8. člena ZPP. Izpodbijana odločitev je zato nepravilna in nezakonita. Zatrjuje, da vtoževanih denarnih sredstev ni prejel, negativnih dejstev pa ne more dokazovati. V nadaljevanju pojasnjuje, kaj naj bi ob zaslišanju izpovedali tožnik, L. R. ter J. P. Jasno naj bi bilo, da so omenjeni trije svoje izpovedbe uskladili za potrebe tega postopka, sicer pa ne prestanejo kritične presoje. Popolnoma neverjetno je, da bi tožnik vtoževano visoko količino denarja izročal neznancu, to je tožencu, za poroka pa vzel osebo, katera mu že tako ali tako dolguje okrog 60.000,00 EUR. To naj bi nasprotovalo splošnemu logičnemu izkustvu. Zato je bolj verjetno, kar navaja sam, in sicer da si je J. P. vtoževana denarna sredstva izposojal od tožnika, ki mu zaradi prezadolženosti ni hotel več posojati denarja, temveč je vztrajal na tem, da se kot posojilojemalca formalno navede drugo likvidno osebo, torej toženca, kot nekakšno garancijo. Iz tega razloga je bil na pogodbi formalno naveden toženec. V nadaljevanju se sklicuje na vsebino opomina z dne 25. 2. 2014. Ker brez toženca tožnik J. P. ne bi več posodil denarja, mu je bila za izvedbo posla nujno potrebna navzočnost toženca kot lastnika nepremičnin, ki bi jih tožnik lahko vzel v zavarovanje. V kolikor bi toženec vtoževana denarna sredstva dejansko tudi prejel, ne bi mogla enostavno izginiti, ampak bi se pojavila na njegovem računu oziroma bila namenjena za nakup nečesa, kar bi bilo razvidno navzven. Vendar s temi denarnimi sredstvi nikoli ni razpolagal. Razlogi naj bi bili glede bistvenih okoliščin primera v medsebojnem nasprotju. Posledično graja tudi stroškovno odločitev.

4. Tožnik je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilno opravljene dokazne ocene prepričljivo pojasnilo,³ zakaj ni sledilo toženčevi trditvi, da denarja, ki je bil dan kot posojilo na podlagi posojilnih pogodb, ki jih je sklenil s tožnikom (kot posojilodajalcem), ni prejel on (ampak J. P.). Pri tem se ni oprlo zgolj na izpovedbe v postopku zaslišanih oseb, ampak tudi na pripis,⁴ za katerega je toženec ob zaslišanju (na naroku za glavno obravnavo dne 28. 9. 2015) potrdil, da je njegov.⁵ Toženčevo pritožbeno pojasnjevanje, zakaj bi moralo sodišče prve stopnje slediti njegovim trditvam in ne izpovedbam tožnika ter prič (L. R. in J. P.), je na drugi strani ne le presplošno oziroma neizkazano⁶ (in posledično neprepričljivo), ampak za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve tudi sicer neodločilno.

7. Odgovor na vprašanje, kdo je bil dejanski koristnik posojenega denarja oziroma kdo je z njim (dejansko) razpolagal, namreč za presojo, kdo napram tožniku nastopa posojilojemalec oziroma kot oseba, ki je dolžna (v skladu s prvim odstavkom 569. oziroma 574. členom OZ⁷) posojilo vrniti, ni bistven. Bistveno je zgolj to, da je bilo posojilo dano in da se je toženec kot njegov sopogodbenik (oziroma kot posojilojemalec) tožniku zavezal, da mu ga bo povrnil. Okoliščina, ali je posojeni denar (v končni fazi) prejel in z njim (v nadaljevanju) razpolagal J. P.,⁸ na presojo razmerja med pravdnima strankama oziroma na obstoj toženčeve obveznosti tožniku posojilo vrniti ne vpliva.⁹ V kolikor toženec meni, da je bil pri sklepanju predmetnih posojilnih pogodb zaveden (prevaran), bi lahko (upoštevaje določbe 49. oziroma 94. - 99. člena OZ) zahteval njihovo razveljavitev. Ker ne zatrjuje,¹⁰ da je to storil (in bil v tem uspešen), so sklenjene pogodbe veljavne in ga kot take v celoti zavezujejo.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni¹¹ in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu¹² potrdilo (353. člen ZPP¹³). Zaradi neuspeha s pritožbo toženec sam trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnik sam krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k predmetni odločitvi niso v ničemer prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------

^...
2 Zapis "Ob izročitvi denarja ni bila ..." je nadomestilo z zapisom "Ob izročitvi denarja je bila...".
³ Glej 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁴ Katerega vsebina je potrditev prevzema (ob podpisu) celotne gotovine iz naslova pogodbe.
⁵ Pritožbeno pojasnjevanje, zakaj naj bi do tega pripisa prišlo, predstavlja prvenstveno neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). To velja tudi za pritožnikovo sklicevanje na vsebino tožnikovega opomina z dne 25. 2. 2014 (priloga A45). Pri tem pritožba tudi ne upošteva, da se je J. P. glede izpolnitve posojilojemalčevih obveznosti iz predmetnih posojilnih pogodb (glej priloge A2 - A9) zavezal kot solidarni porok.
⁶ Gre predvsem za trditve o usklajenosti izpovedb (tožnika, L. R. in J. P.) za potrebe tega postopka.
⁷ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju OZ).
⁸ In kaj točno je z njim naredil.
⁹ Omenjena okoliščina je relevantna (zgolj) za razmerje med tožencem in P. V. zvezi s tem glej M. Dolenc, Obligacijski zakonik s komentarjem - splošni del (redaktorja M. Juhart in N. Plavšak), 1. knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 361 (v drugem odstavku so opisane pravne značilnosti položaja, ko je pogodba sklenjena v poslovnem interesu osebe, ki ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec iz pogodbe).
¹⁰ Ne v postopku na prvi stopnji in ne v pritožbi nadalje tudi ni podal jasnih ter ustrezno konkretiziranih trditev o tem, da bi bile predmetne pogodbe (upoštevaje abstraktni dejanski stan, kot ga ureja določba 50. člena OZ) sklenjene zgolj navidezno.
¹¹ Kar velja tudi za povsem splošen pritožbeni očitek o medsebojnem nasprotovanju razlogov glede bistvenih okoliščin.
¹² Tudi v stroškovni odločitvi, ki ji je toženec ugovarjal (zgolj) v posledici izpodbijanja odločitve o glavni stvari.
¹³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Datum zadnje spremembe:

21.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 859/2021
• VSL sodba I Cp 2800/2015
• VSL sodba II Cp 2835/2015