VSL Sklep Cst 531/2017

Jedro

Ker namerava upravitelj eventualni preostanek osnovnih sredstev in presežek DDV-ja prenesti na družbenike, je po oceni sodišča druge stopnje treba družbeniku (smiselno kot upniku) priznati procesno upravičenje za vložitev pritožbe zoper sklep o končanju stečajnega postopka.

Z novelo ZFPPIPP-C so bila določena posebna pravila za položaj, v katerem stečajni dolžnik pridobi na podlagi obračuna DDV terjatev do države, država pa mu vrne preveč plačan davek po njegovem izbrisu iz sodnega registra.

V takšnih primerih pridobi stečajni dolžnik s potekom roka za vračilo davka terjatev do države, ki bi morala biti del stečajne mase.

Nakazilo vračila preveč plačanega davka je mogoče samo v dobro računa sodišča za sodne depozite.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom končalo stečajni postopek in razrešilo upravitelja.

2. Družbenik (smiselno kot upnik) je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil svoje končno poročilo (p.d. 267) v skladu z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da se stečajni postopek konča in razrešilo upravitelja (1. in 2. točka prvega odstavka 376. člena ZFPPIPP). V postopku je bilo unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika ter poplačane terjatve upnikov v deležu 100%. Vložen predlog M. K., družbenika stečajnega dolžnika do deleža 20%, za prenos preostanka stečajne mase z dne 26. 6. 2017 (p.d. 270) po oceni prvostopenjskega sodišča ni ovira za končanje stečajnega postopka. Razloge za to je sodišče prve stopnje našlo v argumentirani izjavi stečajnega upravitelja z dne 28. 6. 2017 (p.d. 272), na katero se sklicuje. Pritožnik je namreč kot družbenik oziroma upnik dne 26. 6. 2017 vložil predlog za prenos preostanka stečajne mase, ki naj bi jo predstavljala osnovna sredstva, ki so "ostala" po popolnem poplačilu upnikov v stečaju, in presežek vstopnega DDV. Zato po mnenju pritožnika stečajnega postopka še ni mogoče končati.

5. Iz izjave upravitelja (p.d. 272) izhaja, da družbenik ni določno navedel, izročitev katerih osnovnih sredstev zahteva. Iz otvoritvenega in rednih poročil izhaja, da je bilo edino osnovno sredstvo kot del stečajne mase objekt kurilnice z notranjo opremo v stečajnem postopku prodano. Če pa ima družbenik v mislih računalniško opremo, potem je bila ta, sestavljena iz dveh računalnikov, dveh tiskalnikov, monitorja in tipkovnice, dne 27. 6. 2017 ponujena v prevzem, na katerega se nihče še ni odzval. Stečajni upravitelj je mnenja, da ko sodišče izda sklep o zaključku stečajnega postopka, finančni urad izbriše stečajnega dolžnika kot zavezanca za DDV, saj je ta prenehal obstajati, zato se mu ne vrača morebitnega DDV po periodičnem obračunu. Če bo v tem primeru morda Finančni urad izjemoma ravnal drugače, bodo lahko takšna vrnjena sredstva iz obračunanega DDV prenesena družbeniku, saj niso del izvora stečajne mase v končnem poročilu. Do takrat pa mora biti DDV v končnem poročilu knjižen kot del porabe sredstev, saj mora stečajni dolžnik vhodni DDV v vsakem primeru plačati.

6. V skladu s 56. členom ZFPPIPP so v glavnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja upravičeni opravljati: 1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in 2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Iz drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP izhaja, da če razdelitvena masa zadošča za plačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži. Tretji odstavek tega člena pa določa, da terjatve družbenika za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase iz drugega odstavka tega člena ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Ker namerava upravitelj eventualni preostanek osnovnih sredstev in presežek DDV-ja prenesti na družbenike, je po oceni sodišča druge stopnje treba družbeniku (smiselno kot upniku) priznati procesno upravičenje za vložitev pritožbe zoper sklep o končanju stečajnega postopka.

7. Pritožnik vztraja, da premoženje stečajnega dolžnika predstavljajo še osnovna sredstva, ki so kot taka zavedena v poslovnih knjigah družbe, s katerimi razpolaga stečajni upravitelj, to pa niso le dva računalnika, dva tiskalnika, monitorja in tipkovnica. Osnovna sredstva družbe so opredeljena tudi v izvedenskem mnenju B. O., ki je bilo izdelano v predmetnem stečajnem postopku, iz katerega je razvidno, da znaša višina opredmetenih osnovnih sredstev 461.358,00 EUR (tabela 3, bilanca stanja na str. 7 mnenja z dne 4. 6. 2014 in namenski pregled amortizacije za obdobje 1. 2013 do 12. 2013, priloga tega mnenja). Pritožbeno sodišče ne more slediti tem pritožbenim navedbam, saj pritožnik niti v pritožbi ne pojasni, kaj konkretno naj bi osnovna sredstva, razen že omenjenih, predstavljala. To ni razvidno niti iz prilog, na katere se sklicuje. S tako posplošenimi in nekonkretiziranimi pritožbenimi navedbami pritožnik ne more uspeti.

8. Prav pa ima pritožnik, da je podano nasprotje v odločilnih razlogih sicer skopo obrazloženega sklepa prvostopenjskega sodišča, iz katerega po eni strani izhaja, da je unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika, po drugi strani pa ni mogoče nedvoumno izključiti, da stečajne mase ni več. Iz podatkov v spisu ni razvidno, komu je bila računalniška oprema ponujena v prevzem oz. ali je bila ponujena tudi pritožniku. Prav tako so ostala nerazjasnjena vprašanja glede vrnitve presežka DDV, za katerega pritožnik trdi, da naj bi ga bilo 18.752,00 EUR.

9. Pritrditi je treba pritožniku, da mora upravitelj sestavljati in predlagati davčnemu organu obračune davka za obdobje po začetku stečajnega postopka z vsebino in v rokih, ki jih določata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja obdavčenje (prim. četrti odstavek 290. člena ZFPPIPP). Z novelo ZFPPIPP-C so bila določena posebna pravila za položaj, v katerem stečajni dolžnik pridobi na podlagi obračuna DDV terjatev do države, država pa mu vrne preveč plačan davek po njegovem izbrisu iz sodnega registra. Iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP-C (prim. poročevalec Državnega zbora RS) izhaja, da se po sedmem odstavku 89. člena ZDDV-1 ob končanju stečajnega postopka davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka. Obračun mora biti davčnemu organu predložen na dan poteka davčnega obdobja. Če je v obračunu izkazan presežek DDV in zavezanec zahteva vračilo, je treba davek vrniti. Ker je rok za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV 60 oziroma 30 dni od predložitve obračuna (73. člen ZDDV-1), za obračune DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja po 31. 12. 2009 pa 21 dni od predložitve obračuna DDV (novela ZDDV-1a), se rok za vračilo davka po tem obračunu izteče po izdaji sklepa o končanju stečajnega postopka in po njegovi pravnomočnosti. V takšnih primerih pridobi stečajni dolžnik s potekom roka za vračilo davka terjatev do države, ki bi po mnenju predlagatelja morala biti del stečajne mase in deliti njeno usodo. Takšna terjatev ne more predstavljati pozneje najdenega premoženja, saj gre za premoženje, ki je nastalo v zvezi s poslovanjem stečajnega dolžnika in ga je mogoče pričakovati. Za premoženje, ki ga predstavlja terjatev dolžnika na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih oziroma predloženih ob zaključku stečajnega postopka, ni primerno uporabiti splošnih pravil, določenih v prvem do tretjem odstavku 380. člena ZFPPIPP, še posebno zaradi relativne zapletenosti izvedbe stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem. Zato se po četrtem do šestem odstavku 380. člena ZFPPIPP določajo posebna pravila za ta položaj. Pri tem je treba upoštevati, da se ob koncu stečajnega postopka nad pravno osebo ta izbriše iz sodnega registra. S tem pravna oseba preneha, zato se njen denarni (transakcijski) račun ukine. Nakazilo vračila preveč plačanega davka je mogoče samo v dobro računa sodišča za sodne depozite. Sodišče mora v 8 dneh po prejemu nakazila iz petega odstavka 380. člena ZFPPIPP denarno dobroimetje: 1. v primeru iz devetega odstavka 374. člena tega zakona: prenesti na Republiko Slovenijo; 2. v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona: razdeliti družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži, določenimi v načrtu končne razdelitve; 3. v drugih primerih: razdeliti upnikom v sorazmerju z višino njihovih terjatev, ki se upoštevajo pri delitvi v skladu z načrtom končne razdelitve. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se sklicuje na izjavo upravitelja, ni razvidno, ali je bil davčnemu organu predložen obračun na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka oz. ali je zavezanec (zanj upravitelj) zahteval vračilo preveč plačanega davka niti kdo bi lahko bil upravičenec do vračila (pritožnik trdi, da je edini družbenik stečajnega dolžnika, sodišče prve stopnje pa navaja, da ima 20% delež).

10. Ker pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene trditve, brez da bi družbeniku (upniku) odvzelo pravico do pritožbe, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

20.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 332/2011
• VSL sklep I Cpg 1214/2016
• VSL Sklep Cst 296/2019