VSL Sodba I Cpg 424/2017

Jedro

V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje tožena stranka sama, tožbeni zahtevek tožeče razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.

Upnik v stečajnem postopku prerekane terjatve mora v enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka. Če upnik tega ne stori pravočasno, njegova terjatev nasproti stečajnemu dolžniku preneha v skladu s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP. Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima torej materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.

Ne glede na to, da je tožeča stranka v tem postopku (XII Pg 1762/2010) svojo prvo vlogo po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko vložila 18. 11. 2011 in jo tako tudi naslovila (1. pripravljalna vloga), je višje sodišče v novem odločanju upoštevalo kot pravočasno vlogo z dne 30. 5. 2011, na kateri je tožeča stranka sicer navedla opr. št. postopka po nasprotni tožbi, vendar pa ne gre spregledati pravilne označbe strank postopka in dejstva, da iz njene vsebine izhaja, da predlaga nadaljevanje postopka kot upnik po stečajnem dolžniku prerekane terjatve. To pa je smiselna navedba za ta gospodarski spor, ki ima opr.št. XII Pg 1762/2010. Nenazadnje niso izključene niti opravičljive ali neopravičljive napake v evidentiranju procesnih dejanj oziroma pomote pri naslavljanju vlog na sodišče.

Vloga tožeče stranke ni bila zavržena, zato je treba šteti, da je imela učinke pravočasnega predloga za nadaljevanje takoj, ko je rok začel teči.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se delno ugodi in se I. točka izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se ugotovi, da obstaja na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko dne 20. 12. 2010 terjatev tožeče stranke K. d. o. o. do tožene stranke S. d. d. - v stečaju v višini 246.160,50 EUR, v preostalem delu (izpodbijana IV. točka izreka) pa se pritožba zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbe in odgovora na revizijo, mora pa v roku 15 dni od vročitve te sodbe tožeči stranki plačati stroške revizijskega postopka v znesku 7.217,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da (I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 130841/2009 z dne 16. 9. 2009 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v višini 213.033,86 EUR s pripadki ter v 2. in 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 572,36 EUR; (II.) v preostalem delu glavnice v višini 7.693,94 EUR s pripadki je sklep razveljavilo; (III) pobotni ugovor tožene stranke sodišče zavrglo ter (IV.) ji naložilo, da tožeči stranke povrne vse stroške pravdnega postopka v znesku 7.633,95 EUR s pripadki.

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi kršitev pravil postopka in zmotne uporabe Zakona finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov. Bistveni in izključno konkretno navedeni pritožbeni razlog je kršitev pravil postopka in zmotna uporaba četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, ki določa, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Sodišče prve stopnje je z ugoditvijo dajatvenemu zahtevku tožeče stranke prekoračilo tožbeni zahtevek. V nadaljevanju je tožena stranka še navajala, da bi sodišče prve stopnje moralo spremenjeni dajatveni zahtevek tožeče stranke zavrniti v skladu z vezanostjo sodišča na postavljen tožbeni zahtevek. Navedla je tudi, da sta izrek sodbe in njena obrazložitev v nasprotju zaradi v obrazložitvi zapisane ugotovitve o obstoju terjatve tožene stranke.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

5. V tej zadevi je treba upoštevati procesno stanje, glede na to, da je višje sodišče že odločalo in je bila odločitev višjega sodišča kasneje v revizijskem postopku razveljavljena. Zato višje sodišče najprej na kratko povzema stanje zadeve. Sodišče prve stopnje je razsodilo, kot je povzeto v 1. točki te obrazložitve. Zoper prvostopenjsko odločbo se je pritožila tožena stranka, katere bistveni in pravzaprav edini pritožbeni razlog je zmotna uporaba določb ZFPPIPP s tem, da je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo terjatve kljub temu, da bi na podlagi četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP bil lahko izrek le ugotovitveni. Višje sodišče je o pritožbi prvič odločilo tako, da je pritožbi ugodilo in tožbenih zahtevek (ki je bil naložitveni) v celoti zavrnilo. V pritožbeni odločbi je glede pritožbene navedbe o potrebni zavrnitvi tožbenega zahtevka iz razloga, ker je (oziroma je bil kasneje spremenjen vanj) v dajatveni in ne ugotovitveni obliki, navedlo, da je zaradi specifičnosti tega postopka, ki se nadaljuje po 301. členu ZFPPIPP, treba tak zahtevek razumeti kot ugotovitvenega tudi, če je postavljen v dajatveni obliki. Višje sodišče se v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti sklicuje na razloge iz 6. točke obrazložitve. Posebej to ni razvidno iz izreka sodbe višjega sodišča, ker je v nadaljevanju tožbeni zahtevek (ki je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo iz ugotovitvenega ponovno spremenjen v naložitvenega) zavrnilo iz razloga po materialnem pravu. Po stanju spisa je namreč ugotovilo, da tožeča stranka ni pravočasno predlagala nadaljevanja postopka, zato je na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo in temu ustrezno spremenilo tudi o odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje ter toženi stranki priznalo tudi pritožbene stroške.

6. Tožeča stranka je zoper odločitev vložila revizijo in v bistvenem uveljavljala, da gre za sodbo presenečenja in da se o okoliščinah, ki so bile za višje sodišče bistvene, pred višjim sodiščem ni mogla izreči, prav tako te okoliščine niso bile bodisi del trditvene podlage pravdnih strank v postopku pred sodiščem prve stopnje bodisi niso bili razlogi, na katere bi odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Vrhovno sodišče je reviziji iz tega razloga ugodilo in zadevo vrnilo višjemu sodišču v novo odločanje, pri tem pa je upoštevalo, da glede na revidentove navedbe ni bil izpodbijan (z revizijo napaden) tisti del odločitve višjega sodišča, ki presega zgolj ugotovitveni zahtevek. Iz tega izhaja, da je z odločbo višjega sodišče pravnomočno zavrnjen naložitveni zahtevek. Iz odločitve vrhovnega sodišča izhaja, da višje sodišče v novem odločanju odloča o (prva alineja I. točke) zahtevku na ugotovitev obstoja (glavne) terjatve 213.033,86 EUR s pripadki in (druga alineja I. točke) stroških izvršilnega, pravdnega, pritožbenega in (II. točka) revizijskega postopka.

7. Glede na stanje zadeve in že izraženo materialnopravno stališče višjega sodišča v 6. točki predhodne odločbe višjega sodišča, v novem sojenju teh razlogov po nepotrebnem ne ponavlja in se nanje v celoti sklicuje. Mora pa se opredeliti do vprašanja, ali je tožeča stranka pravočasno predlagala nadaljevanje postopka, zato terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika ni prenehala; pri tem pa so pomembne okoliščine in postopkovna navodila Vrhovnega sodišča v točkah 12 do 14. Višje sodišče tudi upošteva, da je revidentka (tožeča stranka) okoliščine glede pravočasnosti predloga za nadaljevanje postopka že navedla v reviziji, tožena stranka (pritožnica) pa se je o tem imela možnost izjaviti in se tudi je v odgovoru na revizijo. Zato je višje sodišče lahko odločitev sprejelo na podlagi podatkov in vlog v spisu.

8. Višje sodišče vztraja pri stališču, da ni utemeljeno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi spremembe tožbe (na naroku za glavno obravnavo dne 16. 10. 2014) v celoti zavrniti tožbeni zahtevek tožeče stranke. V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje tožena stranka sama, tožbeni zahtevek tožeče razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.¹ Sodišče prve stopnje bi tako lahko ugotovilo obstoj ali neobstoj terjatve tožeče stranke.

9. Upnik v stečajnem postopku prerekane terjatve mora v enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka.² Če upnik tega ne stori pravočasno, njegova terjatev nasproti stečajnemu dolžniku preneha v skladu s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP. Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima torej materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.³

10. Višje sodišče je v prvem sojenju ugotovilo, da je tožeča stranka po začetku stečajnega postopka prvič šele v vlogi z dne 18. 11. 2011 opravila procesno dejanje, s katerim je predlagala tudi nadaljevanje pravdnega postopka, in zaključilo, da je zaradi zamude prenehala prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika (sedmi odstavek odstavka 301. člena ZFPPIPP).

11. Tožeča stranka je v reviziji navedla, da je nadaljevanje postopka predlagala v vlogi z dne 30. 5. 2011, ki je bila po pomoti opremljena z opr.št. zadeve XII Pg 3805/2010, pod katero se je vodila zadeva po nasprotni tožbi. Ne glede na to, da je tožeča stranka v tem postopku (XII Pg 1762/2010) svojo prvo vlogo po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko vložila 18. 11. 2011 in jo tako tudi naslovila (1. pripravljalna vloga), je višje sodišče v novem odločanju upoštevalo kot pravočasno vlogo z dne 30. 5. 2011, na kateri je tožeča stranka sicer navedla opr. št. postopka po nasprotni tožbi, vendar pa ne gre spregledati pravilne označbe strank postopka in dejstva, da iz njene vsebine izhaja, da predlaga nadaljevanje postopka kot upnik po stečajnem dolžniku prerekane terjatve. To pa je smiselna navedba za ta gospodarski spor, ki ima opr. št. XII Pg 1762/2010. Nenazadnje niso izključene niti opravičljive ali neopravičljive napake v evidentiranju procesnih dejanj oziroma pomote pri naslavljanju vlog na sodišče. ⁴

12. Čeprav je vloga preuranjena, sklep o preizkusu terjatev je bil v stečajnem postopku nad toženo stranko objavljen 8. 7. 2011, jo je treba šteti za pravočasno v smislu četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Vloga tožeče stranke namreč ni bila zavržena, zato je treba šteti, da je imela učinke pravočasnega predloga za nadaljevanje takoj, ko je rok začel teči.⁵

13. Višje sodišče je pri odločitvi upoštevalo zahtevek, ki ga je tožeča stranka oblikovala v 1. pripravljalni vlogi - ugotovitev obstoja terjatve 246.160,50 EUR in naložitev plačila stroškov pravdnega postopka (glej list. št. 123). Odločitev temelji na 354. členu ZPP.

14. Glede na povedano in končni rezultat se kot pravilna izkaže tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka (IV. točka izreka). Ta del odločitve sodišča prve stopnje pritožbeno ni bil konkretneje izpodbijan. Glede na končni rezultat postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP) mora tožena stranka tožeči stranki plačati stroške njenega revizijskega postopka, sama pa krije stroške pritožbe in odgovora na revizijo. Višje sodišče je stroške revizijskega postopka tožeče stranke odmerilo po stroškovniku na vlogi z dne 20. 1. 2016, ki je skladen z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT). Sodna taksa je priznana v višini po plačilnem nalogu (list. št. 194). Odločitev o stroških temelji na prvih odstavkih 154. in 155. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Primerjaj VSM v sodbi I Cp 306/2015 z dne 2. 6. 2015.
² Stečajni postopek nad toženo stranko se je začel 29. 10. 2012.
³ Tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi III Ips 63/2012 z dne 23. 5. 2014 ter sedaj v sklepu III Ips 49/2016 z dne 18. 4. 2017, VSL v sodbi I Cpg 563/2013.
⁴ Vrhovno sodišče v sklepu III Ips 49/2016 z dne 18. 4. 2017. V izogib ponavljanju glej tudi stališče iz 13. točke obrazložitve.
⁵ Ibidem, točka 14.

Datum zadnje spremembe:

19.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 471/2011
• VSL sodba I Cpg 969/2002
• VSM sklep Cpg 256/94