VSL Sklep I Cpg 659/2017

Jedro

S sklenitvijo pogodbe o globalni fiduciarni cesiji je družba G. razpolagala s svojimi točno določenimi bodočimi terjatvami. Z njimi je razpolagala že ob sklenitvi pogodbe, ko je še bila razpolagalno sposobna. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da so te terjatve, če so nastajale med postopkom prisilne poravnave nad cedentom G., na podlagi drugega odstavka 209. člena SPZ sicer prehajale sicer v premoženje cedenta, vendar obremenjene z ločitveno pravico cesionarja. Brez kvalitetnega zavarovanja ob trenutku sklenitve kreditne pogodbe družba G. (cedent) kredita ne bi dobila. Ni razumno pričakovati, da bi ji ga bila banka odobrila. Ker je kredit prejela istočasno, ko je kreditodajalcu dala zavarovanje, prejela pa ga je prav zaradi danega zavarovanja, je edino logično in pošteno, da bi tako stanje v NFP tudi predstavila.

Globalna cesija je pretežno anticipirana (vnaprej dogovorjena) cesija, ki pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Po uvedbi insolvenčnega postopka nad fiduciantom fiduciarju na fiduciarno prenesenih terjatvah ostane le ločitvena pavica. To izrecno izhaja iz drugega odstavka 209. člena SPZ. Da to velja tudi za terjatve, prenesene na podlagi pogodbe o globalni fiduciarni cesiji, ki je bila sklenjena izven obdobja izpodbojnosti pa, kot rečeno, potrjuje tudi novejša pravna teorija in (sicer redka) sodna praksa. Skladno pa je to tudi zakonskemu namenu zavarovanja terjatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Upnik je dolžan v 8 dneh od prejema tega sklepa dolžniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 1.702,34 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Upnik G. d. o. o. je 12. 10. 2016 proti dolžnici Banki K. d. d.¹ vložil predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe. V predlogu je med drugim navedel, da mu je dolžnica s pogodbo z dne 26. 6. 2009 odobrila kredit. Ta kredit je upnik zavaroval z odstopom vseh obstoječih in bodočih prvovrstnih in nezapadlih terjatev do podjetja T. d. o. o., na osnovi potrjenih situacij, predračunov, računov oz. druge dokumentacije, izdane s strani odstopnice podjetju T. d. o. o. ter na osnovi seznama nezapadlih odstopljenih terjatev. Omenjene terjatve so bile dolžniku odstopljene na podlagi treh sporazumov o odstopu terjatve v zavarovanje po členih 207 do 209 SPZ, sklenjenih v obiki notarskega zapisa notarske A. A. iz Maribora in sicer (1) SV 916/2009 z dne 26. 5. 2009 ter (2) SV 1339/2010 in (3) SV 1430/2010 (oba) z dne 23. 7. 2010.

O postopku prisilne poravnave nad upnikom

2. Dne 8. 1. 2013 se je nad upnikom začel postopek prisilne poravnave, ki je bila uvedena 7. 12. 2012. Prisilna poravnava je bila potrjena s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St ... z dne 1. 12. 2014, ta sklep pa je postal pravnomočen 7. 2. 2015. Na podlagi 2. točke tega sklepa delež plačila terjatev upnikov znaša 52 % vrednosti, plačane pa morajo biti v 4 letih po pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi, torej do 20. 2. 2019 - dotlej brez obresti. Seznam terjatev z dne 17. 7. 2013, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, je po tem sklepu sestavni del izreka sklepa.

O insolvetnem postopku nad upnikovim dolžnikom T. d. o. o.

3. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom St 29/2011 z dne 28. 11. 2011 potrdilo prisilno poravnavo nad T. d. o. o. Kot izhaja iz tega sklepa, znaša delež poplačila terjatev upnikov 44 odstotkov, upniki pa morajo biti poplačani v 9 letih od pravnomočnosti sklepa. Ta sklep je postal na podlagi sklepa VSL Cst 22/2012 pravnomočen 16. 2. 2012.

4. Posamezne banke, upniki družbe T. d. o. o. so 21. 5. 2014 predlagali začetek stečajnega nad to družbo. Vendar je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom St 2340/2014 z dne 22. 6. 2015 njihov predlog zavrnilo. Na pritožbo posameznih upnikov pa je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom III Cpg 1756/2015 z dne 4. 3. 2016 v zvezi s sklepom VS RS III Ips 75/2016 z dne 11. 8. 2016 prvostopenjski sklep spremenilo tako, da je stečajni postopek nad T. d. o. o. začelo. Na podlagi ustavnih pritožb družbenikov dolžnika T. d. o. o. (G. o. o. in H. d. o. o.) pa je Ustavno sodišča RS z odločbo U-I-72/2016 in U-I-160/2016 z dne 22. 3. 2017 citiran sklep višjega in vrhovnega sodišča razveljavilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje St 2340/2014. Iz tega sledi, da se je T. d. o. o. v obdobju od 4. 3. 2016 do 22. 3. 2017 nahajala v stečajnem postopku.

Povzetek odločilnih navedb družbe G.

5. Upnik G. d. o. o. je v predlogu za izdajo začasne odredbe

(1) navedel, da je iz načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravil v svojem postopku prisilne poravnave, razvidno, da je bila dolžnici (Banki K.) v zavarovanje njenih terjatev do upnika priznana ločitvena pravica na treh terjatvah do njegovega dolžnika T. d. o. o.² in sicer na podlagi računov (1) št. 128 z dne 31. 7. 2008, (2) št. 158 z dne 29. 8. 2008 in (3) št. 174 z dne 29. 9. 2008, vse v skupnem znesku 3.432.800,00 EUR;

(2) navedel tudi, da je dolžnica Banka N. (takrat še Banka K.) 5. 10. 2016 v stečajnem postopku nad T. d. o. o. podala obvestilo o prenosu terjatev nanjo in da je T. d. o. o. od 12. 9. 2016 dalje dolžna vse svoje obstoječe in bodoče obveznosti iz dolžniškega razmerja do družbe G. v celoti izpolniti Banki N., pri čemer je navedla, da njena terjatev (očitno do družbe G.) na dan 16. 9. 2014 znaša skupaj 3.378.163,02 EUR;

(3) zavzel stališče, da ima Banka N. veljavno ustanovljeno zavarovanje le na terjatvah, ki izvirajo iz citiranih računov št. 138, 158 in 174, v preostalem (nezavarovanem delu) pa je Banka N. navadni upnik družbe G. in se lahko poplača le skladno s pogoji iz pravnomočno potrjene prisilne poravnave;

(4) se v prid svojemu stališču skliceval na sodno prakso, npr. na odločitev iz sklepov Višjega sodišča v Celju Cp 125/2015 z dne 20. 5. 2015, Višjega sodišča v Ljubljani Cst 261/2012 z dne 3. 10. 2012 in VSRS III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014 ter na komentar k SPZ M. Tratnika in drugih iz leta 2004 in na članek dr. Vrenčurja "Globalna fiduciarna cesija";

(5) utemeljil tudi nevarnost težko nadomestljive škode. Navedel je, da se je 4. 3. 2016 začel stečajni postopek nad upnikovim dolžnikom T. d. o. o., v tem postopku pa zaradi ravnanja dolžnice upniku grozi nenadomestljiva škoda. Ta je namreč na podlagi 3. odstavka 57. člena ZFPPIPP od družbe T. zahtevala, da se ji v stečajnem postopku prizna procesna legitimacija glede prijavljenih terjatev (navadne terjatve v višini 57.760.266,06 EUR, pogojne terjatve v višini 50.202.751,31 EUR in z ločitvenimi pravicami zavarovane terjatve v skupni višini 29.627.043,34 EUR). Tako skuša dolžnica z zlorabo instituta globalne cesije doseči poplačilo od T. d. o. o. (več o tem na straneh 11. do 14. stran predloga). Sicer pa bi upnik brez izdaje začasne odredbe utrpel hujše posledice kot dolžnik z izdajo, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno.

Začasna odredba

6. S sklepom z dne 19. 10. 2016 je sodišče prve stopnje izdalo sledečo začasno odredbo:

"1. Dolžniku se prepoveduje terjatve upnika, ki jih ima le-ta do dolžnikovega dolžnika T. d. o. o. - v stečaju, izterjati ali kako drugače z njimi razpolagati.

2. Dolžnikovemu dolžniku T. d. o. o. - v stečaju se prepoveduje:

- da dolžniku v stečajnem postopku prizna procesno legitimacijo glede s strani upnika pravočasno prijavljenih terjatev in da morebitna plačila kot novemu upniku nakaže na poravnalni račun SI56 000 in na sklic 000;

- izpolniti obveznosti, ki jih ima do upnika dolžnik Banka K. d. d.

3. V primeru, da dolžnik krši prepoved iz 1. točke te začasne odredbe, se določi denarna kazen za primer kršitve prepovedi v višini 338.000,00 EUR.

4. Upnik je dolžan v roku 15 dni vložiti ustrezno tožbo, da upraviči začasno odredbo in v istem vložiti v spis dokazilo o vloženi tožbi, sicer bo sodišče postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo že opravljena dejanja.

5. Ta začasna odredba velja še 30 dni od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero bo odločeno o zadevi iz 2. točka začasne odredbe.

6. Dolžnik mora upniku povrniti 1.773,53 EUR stroškov postopka zavarovanja v roku 8 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila".

7. V obrazložitvi je sodišče povzelo upnikove navedbe iz predloga za izdajo začasne odredbe. Zavzelo je stališče, da se pravni položaj fiduciarja spremeni, če se nad fiduciantom začne postopek zaradi insolventnosti. Ker je bila nad družbo G. (upnikom-fiduciantom) 1. 12. 2014 pravnomočno potrjena prisilne poravnava, je stopilo v veljavo krovno načelo insolvenčnega prava, to je načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP). Pravnomočno potrjena prisilna poravnava nad upnikom vpliva na globalno fiduciarno cesijo tako, da imajo terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave, torej tiste, ki nastajajo na podlagi izpolnitve obveznosti iz 316. in 317. člena ZFPPIPP, pravno naravo občasnih stroškov stečajnega postopka. Upniki s takšnimi terjatvami pa imajo pravico do prednostnega poplačila po pravilih, ki veljajo za plačilo stroškov stečajnega postopka, torej pred ostalimi upniku v stečajnem postopku nad T. d. o. o. Presodilo je, da je terjatev upnika verjetno izkazana, da pa je izpolnjen tudi eden izmed pogojev iz 2. odstavka 272. člena ZIZ. Zato je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.

Dolžničin govor

8. Proti sklepu o začasni odredbi je dolžnica (takrat še Banka K.) vložila pravočasen ugovor.

Izpodbijani sklep

9. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo in sklep o zavarovanju z dne 19. 10. 2016 razveljavilo ter postopek zavarovanja ustavilo (1. točka). Hkrati je odločilo, da mora upnik (družba G.) povrniti dolžnici (Banki N.) na 2.300,30 EUR odmerjene stroške postopka zavarovanja s pripadki (2. točka izreka). Osredotočilo se je na odločilno vprašanje v tem postopku in sicer, kakšen vpliv ima pravnomočno potrjena prisilna poravnava nad fiduciantom na globalno fiduciarno cesijo glede terjatev, ki so zoper dolžnikovega dolžnika (T. d. o. o.) nastale po začetku postopka prisilne poravnave. Pri tem je ugotovilo, da je bila T. d. o. o. ob izdaji začasne odredbe 19. 10. 2016 v stečajnem postopku³, ob izdaji izpodbijanega sklepa 16. 5. 2017 pa ne več. Zapisalo je, da pridobi globalna cesija kot vnaprejšnja, to je anticipirana cesija pravne učinke šele z nastankom konkretnih terjatev, če so te določljive. Bodoče terjatve, ki so predmet tega postopka zavarovanja, pa so bile določene že ob sklenitvi pogodb o globalni fiduciarni cesiji (maja 2009 in julija 2010) in veljavno odstopljene v zavarovanje. Zato ima fiduciar (Banka N.) pravico, da izterja odstopljene terjatve in iz njih poplača fiduciantov dolg (dolg družbe G. do N.). Glede na navedeno je dolžnikov dolžnik (T. d. o. o.) zavezan samo novemu upniku, fiduciarju (Banki N.). Tako se prenos v zavarovanje nadaljuje tudi po uvedbi in začetku prisilne poravnave nad fiduciantom in tudi po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave. Dolžnik (fiduciar Banka N.), je tako pridobil ločitveno pravico na vsaki nastali terjatvi fiducianta (družbe G.) proti T. d. o. o. Zavzelo je stališče, da fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno takoj ko nastanejo, hkrati pa je terjatev takoj zavarovana z ločitveno pravico, na katero postopek prisilne poravnave ne vpliva. Zavzelo je tudi stališče, da omejitev iz 151. člena ZFPPIPP, na katero se je skliceval upnik, v danem primer nima učinka. Ker prisilna poravnava nima vpliva na ločitvene pravice in na ločitvene upnike, je presodilo, da upnik, torej družba G., svoje terjatve proti dolžnici (Banki N.) ni verjetno izkazal. Zato se z vprašanjem obstoja predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ ni ukvarjalo.

Pritožba in odgovor na pritožbo

10. Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v 1. odstavku 338. člena ZPP, pa tudi kršitev Ustave RS. Predlagal je, naj pritožbeno sodišče "pritožbi ugodi ter v celoti ugodi predlogu upnika za izdajo začasne odredbe", podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje "razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje", v vsakem primeru pa dolžniku naloži plačilo stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka s pripadki. Zahteval je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

11. V danem roku je dolžnik na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Tudi on je zahteval povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

12. Kot rečeno, je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na presojo, da upnik svoje terjatve ni verjetno izkazal⁴. Pritožnik to presojo izpodbija.

13. Njegova pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj niti ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobeno od kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

14. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Odločilno dejansko stanje

15. Odločilno dejansko stanje je razvidno iz 1. do do 4. točke obrazložitve tega sklepa. To v bistvenem je, (1) da je družba G. več let pred uvedbo prisilne poravnave (nad njo) od (pravne prednice) Banke N. dobila kredit, ki ga je (prav teko več let pred uvedbo tega postopka) na podlagi treh notarskih zapisov zavarovala z odstopom vseh obstoječih in bodočih terjatev do družbe T. d. o. o., to je z globalno fiduciarno cesijo, (2) da do začetka prisilne poravnave družba G. svojega dolga do Banke N. še ni poplačala, (3) da je bila prisilna poravnava nad družbo G. ki je bila uvedena 7. 12. 2017, začeta 8. 1. 2013, potrjena 1. 12. 2014, (4) da mora družba G. na podlagi te poravnave navadne upnike poplačati do 7. 2. 2019 in (5) da je skoraj dve leti po potrditvi prisilne poravnave in sicer 5. 10. 2012 Banka N. družbo T. obvestila o prenosu terjatev nanjo in to družbo pozvala, naj vse svoje obstoječe in bodoče obveznosti do družbe G. v celoti izpolni njej, (6) da je bila družba T. d. o. o. (dolžnikov dolžnik) eno leto in 18 dni, natančneje od 4. 3. 2016 do 22. 3. 2017, v stečajnem postopku in med drugim, (7) da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen 12. 10. 2016, to je takrat, ko se je družba T. še nahajala v stečajnem postopku, ob izdaji izpodbijanega sklepa pa ne več.

16. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je osrednje vprašanje, pomembno za odločitev o predmetni začasni odredbi, kakšen vpliv ima pravnomočno potrjena prisilna poravnava nad upnikom (družbo G.) kot fiduciantom na globalno fiduciarno cesijo glede terjatev fiducianta, ki so zoper dolžnikovega dolžnika (T. d. o. o.) nastale po začetku prisilne poravnave.

Posamezni pravni pojmi in odločilna pravna podlaga

17. Cesija je pogodba, s katero upnik svojo terjatev do dolžnika prenese na koga tretjega (prim. prvi odstavek 417. člena OZ).

18. Fiduciarna cesija oz. odstop terjatve v zavarovanje je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve (1. odstavek 207. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ).

19. Globalna fiduciarna cesija, oziroma (vnaprejšnja) anticipirana cesija pomeni odstop predvsem bodočih terjatev. Zato pridobi pravne učinke šele z nastankom konkretnih terjatev⁵.

20. Po določilu drugega odstavka 206. člena SPZ⁶ ima fiduciar ob prisilni poravnavi fiducianta na preneseni premičnini ločitveno pravico, po določilu 2. odstavka 209. člena SPZ, ki je uvrščeno pod poglavje "Odstop terjatve v zavarovanje", pa se v primeru plačilne nesposobnosti cedenta smiselno uporabljajo določila 206. člena SPZ, če je sporazum o odstopu terjatev sklenjen v obliki notarskega zapisa.

Povzetek stališč nekaterih teoretikov o fiduciarni cesiji

21. Namen fiduciarnega odstopa je ta, da se upniku zagotovi zavarovanje njegove terjatve in pravica do poplačila. Vendar pa fiduciarni upnik pridobi polno pravico na terjatvi tako, da postane imetnik terjatve in je sposoben z njo razpolagati. Pravno gledano terjatev pripada fiduciarnemu upniku⁷.

22. Zavezovalni posel pri cesiji je npr. prodajna pogodba, s katero se terjatev proda, razpolagalni posel pa je sporazum, s katerim prodajalec terjatev prenese kupcu in tako izpolni svojo obveznost. V praksi sta zavezovalni in razpolagalni posel pogosto združena v enotni pogodbi. Šele če hočeta stranki trenutek prodaje in trenutek prenosa terjatev časovno ločiti, pride v praksi do dveh ločenih pravnih poslov. Pravilno pa je opredeliti cesijo kot razpolagalni posel, torej kot sporazum med cedentom in cesionarjem s katerim se prenaša terjatev⁸.

23. V 1. odstavku 61. člena SPZ je določeno, da v primeru vnaprejšnjega prenosa premičnine pridobitelj v skladu z načelom nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet ne pridobi lastninske pravice v trenutku izročitve stvari, pač pa šele, ko prenosnik pridobi razpolagalno sposobnost⁹.

24. Pri cesiji bodočih terjatev ne gre za vnaprejšnji prenos terjatev, ampak zgolj za vnaprej sklenjen sporazum o cesiji kot razpolagalnem poslu. Glede na to, da fiduciant v trenutku sklenitve sporazuma o cesiji še ni razpolagalno sposoben, ta sporazum še ne more imeti učinka. Tako je sporazum o cesiji in z njim tudi prenos terjatev v premoženje fiduciarja opravljen šele po tem, ko je terjatev nastala in pod pogojem, da je bil fiduciant v tistem trenutku še sposoben z njo razpolagati. Tu se smiselno uporabljajo pravila glede naknadne pridobitve razpolagalne sposobnosti z 61. člena SPZ. Zato bi v primeru, če bi terjatev nastala po uvedbi stečaja, s svojim nastankom v celoti prešla v cedentovo premoženje. Ker cedent zaradi stečaja ne bi pridobil razpolagalne sposobnosti, bi terjatev ostala v stečajni masi¹⁰.

25. V trenutku sklenitve anticipirane cesije torej še ne more priti do spremembe imetništva terjatev, ker terjatve še niso nastale ter zato fiduciant (cedent) nima razpolagalne sposobnosti, da bi prenašal na drugega (fiduciarja) to, česar sam nima (Nemo pluj iuris...)¹¹.

26. S fiduciarno cesijo pridobi fiduciar več pravne oblasti, kot je potrebuje za namene zavarovanja. Ta "presežek" pravne oblasti pravni redi zato kompenzirajo v primeru insolvetnosti fiducianta. Tako se fiduciarju v primeru fiduciantovega stečaja ali prisilne poravnave priznava nekaj manj kot popolno imetništvo terjatev, in sicer le ločitveno pravico pa še to pod pogojem, da je sporazum o odstopu terjatev v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa¹².

27. Pri anticipirani fiduciarni cesiji se zastavlja vprašanje, ali pridobi fiduciar terjatev ob njenem nastanku direktno ali indirektno, torej preko fiducianta. V kolikor pridobi fiduciar terjatev direktno, govorimo o sistemu neposredne pridobitve terjatve, kar bi pomenilo, da bi terjatev nastala kar pri fiduciarju, pri čemer fiduciant ne bi postal imetnik v naprej prenesene terjatve niti za juridično sekundo. Če pa pridobi fiduciar terjatev indirektno, preko fiducianta, govorimo o sistemu posredne pridobitve terjatve. To pomeni, da postane imetnik terjatve, ko le-ta nastane, najprej fiduciant, toda le za logično sekundo, saj se takoj aktivirajo razpolagalno pravni učinki anticipirane cesije, kjer rezultirajo v spremembi pripadnosti terjatve. Terjatev se torej naprej ustavi v premoženju fiducianta ter nato takoj preide na fiduciarja v zavarovanje. Če pride cedent v stečaj, preden se aktivirajo pravni učinki anticipirane fiduciarne cesije, bo pri sistemu posredne pridobitve terjatev ob njenem nastanku "padla" v stečajno maso. Stečajni dolžnik namreč zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka izgubi razpolagalno sposobnost ex lege in zato terjatev ne more več (po derivativni podlagi seveda) nadaljevati pot v premoženje cesionarja¹³.

28. Anticipiran dogovor je lahko sklenjen v obdobju več kot enega leta pred dnem začetka stečajnega postopka in je zato neizpodbojen, pravni učinki pa lahko nastanejo v obdobju zadnjega leta pred začetkom stečajnega postopka. Lahko bi rekli, da bo pridobil fiduciar položaj ločitvenega upnika v času kasnejšega akta, to je takrat, ko se bodo aktivirali pravni učinki anticipirane cesije, kar sovpada z nastankom terjatve. Če so bodo ti pravni učinki aktivirali v obdobju zadnjega leta pred njem začetkom stečajnega postopka, bo fiduciarna cesija lahko izpodbojna oz. bo v vsakem primeru izpodbojna, če se bodo njeni učinki aktivirali v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka¹⁴.

29. Če je anticipirana fiduciarna cesija sklenjena zunaj obdobja izpodbijanja¹⁵ in čeprav posamične terjatve nastajajo v obdobju izpodbijanja... ter na podlagi anticipirane cesije (v obdobju izpodbijanja) prehajajo v premoženje fiduciarja, je ločitvena pravica veljavno nastala...¹⁶ Kot je potrdila sodna praksa (sklicevanje na sklep VSRS III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014) se z dnem začetka stečajnega postopka prenos terjatev v premoženje fiduciarja ustavi (prim. 2. odstavek 206. člena SPZ). Pri prisilni poravnavi je položaj drugačen. Prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, se nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. Učinek fiduciarne cesije (prenos terjatve na fiduciarja) nastopi že v trenutku sporazuma o cesiji, ki ga skleneta fiduciant in fiduciar¹⁷.

30. V našem pravu ni zadržkov, ki bi preprečevali ali omejevali odstop bodoče terjatve. Terjatve, ki še niso nastale, se lahko prenesejo, če so vsaj individualno določene glede na predmet razmerja, iz katerega nastanejo¹⁸. Nobenega dvoma ni, da določeni učinki cesije bodoče terjatve nastanejo že s sklenitvijo. Cesija gotovo z neposrednim učinkom zavezuje cedenta. Ta je svojo razpolagalno moč prenesel in okoliščina, da ta moč v trenutku razpolaganja sploh še ni nastala, ne igra nobene vloge. Cedent v času do nastanka terjatve svojega dejanja ne more preklicati. Cesionar dobi terjatev v trenutku, ko nastane... Vendar cesionar terjatve ne dobi neposredno¹⁹. Učinki anticipirane cesije nastopijo z nastankom terjatve samodejno. Stečajni dolžnik ne opravi nobenega pravnega dejanja, ko nastane terjatev²⁰.

31. Ločitvena pravica, ki ima podlago v globalnih anticipiranih cesijah terjatev v zavarovanje, nastaja tudi po uvedbi in začetku postopka prisilne poravnave in tudi po potrjeni prisilni poravnavi, torej ves čas, dokler nastajajo terjatve fiducianta do njegovih dolžnikov. Dolžniki pa lahko po obvestitvi o fiduciarni cesiji izpolnjujejo samo fuduciarju²¹.

Odgovori na posamezne pritožbene navedbe

Odgovor na zatrjevani neobrazložen odstop od sodne prakse

32. Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je začasno odredbo izdalo zgolj na podlagi navedb in dokazov upnika. Drugačno pravno stališče kot v sklepu o začasni odredbi pa je v izpodbijanem sklepu zavzelo šele po tistem, ko je prebralo navedbe in pregledalo listine obeh strank. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neobrazloženo odstopilo od svojega prvotnega pravnega stališča. Sicer pa sprememba pravnega stališča po tistem, ko se enostranski postopek spremeni v dvostranskega, ko torej sodišče "sliši" navedbe obeh strank, ni nič nenavadnega, nič nepričakovanega in nič protiustavnega.

Odgovor na ponovno izpostavljanje teoretičnih stališč

33. Na pritožbene navedbe (III. točka pritožbe), da je "upnik primoran ponovno izpostaviti teoretična stališča in stališča sodne prakse ...", je pritožbeno sodišče odgovorilo s povzetkom teoretičnih izhodišč, razvidnih iz 21. do 31. točke te obrazložitve. Zdi se, da se je stališče teoretikov do posledic začetka insolvenčnega postopka nad fiduciantom v primeru globalne anticipirane cesije spreminjalo. V SPZ iz leta 2004²² je pri komentarju 207. člena avtorja dr. Matjaža Tratnika zavzeto stališče, ki je pojasnjeno v 24. točki te obrazložitve. Enako stališče izhaja tudi iz članka dr. Renata Venčurja Globalna fiduciarna cesija, objavljenega v PP leta 2001 (prim. 25. točko obrazložitve tega sklepa). Drugačno stališče pa je ta avtor zavzel v kasnejšem članku iz leta 2017 z naslovom Fiduciarna razmerja (zavarovanja) v inoslvenčnih postopkih, ko je v podnaslovu tega članka Vprašanje izpodbojnosti anticipiranih fiduciarnih cesij ter pravne posledice začetka stečaja in prisilne poravnave na fiduciarne odstope izrecno navedel, da učinki anticipirane cesije (in s tem ustanovitev zavarovanja fiduciarja) nastopijo z nastankom terjatve samodejno, zato stečajni dolžnik ne opravi nobenega (dodatnega) pravnega dejanja, ko terjatev nastane (prim. 31. točko obrazložitve tega sklepa).

Odgovor na zatrjevano arbitrarnost

34. Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na stališče dr. Renata Vrenčurja²³, da je se "prisilni prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave". Tako stališče naj bi bilo po pritožbenem mnenju arbitrarno. Isti avtor je namreč zapisal²⁴, da se po sodni praksi z dnem začetka stečajnega postopka (nad fiduciantom) prenos terjatev v premoženje fiduciarja ustavi, pri tem pa se je skliceval na sodbo VS RS III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014. Vendar po presoji pritožbenega sodišča kaj takega iz te odločbe VSRS ne izhaja. Ravno nasprotno. Sodba III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014 se nanaša t.i. plaščno cesijo, pri kateri gre vedno za prenos obstoječih terjatev. Za pravne učinke plaščne cesije je vselej pogoj prenostni akt - predložitev seznama terjatev faktur, s čimer se odstopljene terjatve končno specificirajo. To pa za globalno cesijo ne velja. Za globalno cesijo (če je sklenjena v obliki notarskega zapisa) je v tej isti odločbi izrecno navedeno, da morajo biti terjatve določljive (očitno ob sklenitvi cesijske pogodbe) in če so, vnaprejšnja cesija nima takojšnjih učinkov. Ti učinki nastanejo šele z nastankom terjatve in s tem trenutkom tudi (posredno - kar je pomembno v primeru stečaja) terjatev preide na cesionarja (12. točka obrazložitve). Ta pa ima, kot rečeno, skladno z določilom drugega odstavka 206. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 209. člena, na njej le ločitveno pravico. Nobenega dvoma ni, da so terjatve, določene v citiranih notarskih zapisih povsem določljive.

35. Iz obrazloženega sledi, da pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da na tej točki ni podlage za razlikovanje med stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče na obširne pritožbene navedbe o kršitvi načela enakosti in načela enakega varstva pavic ni odgovorilo.

36. Ključno vprašanje za presojo, ali je tožeča stranka svojo terjatev verjetno izkazala je, ali je cedent, ki je bil ob sklenitvi cesije razpolagalno sposoben, veljavno prenesel svoje bodoče določene in določljive terjatve, ki so nastale šele takrat, ko ni bil več razpolagalno sposoben.

37. Pritožbeno sodišče meni, da stališče, povzeto v 24. točki te obrazložitve "Pri cesiji bodočih terjatev ne gre za vnaprejšnji prenos terjatev, ampak zgolj za vnaprej sklenjen sporazum o cesiji kot razpolagalnem poslu. Glede na to, da fiduciant v trenutku sklenitve sporazuma o cesiji še ni razpolagalno sposoben, ta sporazum še ne more imeti učinka. Tako je sporazum o cesiji in z njim tudi prenos terjatev v premoženje fiduciarja opravljen šele po tem, ko je terjatev nastala in pod pogojem, da je bil fiduciant v tistem trenutku še sposoben z njo razpolagati. Tu se smiselno uporabljajo pravila glede naknadne pridobitve razpolagalne sposobnosti z 61. člena SPZ. Zato bi v primeru, če bi terjatev nastala po uvedbi stečaja, s svojim nastankom v celoti prešla v cedentovo premoženje. Ker cedent zaradi stečaja ne bi pridobil razpolagalne sposobnosti, bi terjatev ostala v stečajni masi²⁵" ni skladno s stališčem, povzeto v 30. točki "V našem pravu ni zadržkov, ki bi preprečevali ali omejevali odstop bodoče terjatve. Terjatve, ki se še niso nastale, se lahko prenesejo, če so vsaj individualno določene glede na predmet razmerja, iz katerega nastanejo²⁶. Nobenega dvoma ni, da določeni učinki cesije bodoče terjatve nastanejo že s sklenitvijo. Cesija gotovo z neposrednim učinkom zavezuje cedenta. Ta je svojo razpolagalno moč prenesel in okoliščina, da ta moč v trenutku razpolaganja sploh še ni nastala, ne igra nobene vloge. Cedent v času do nastanka terjatve svojega dejanja ne more preklicati. Cesionar dobi terjatev v trenutku, ko nastane... Vendar cesionar terjatve ne dobi neposredno²⁷. Učinki anticipirane cesije nastopijo z nastankom terjatve samodejno. Stečajni dolžnik ne opravi nobenega pravnega dejanja, ko nastane terjatev²⁸". Iz tega drugega stališča namreč ne izhaja, da ob sklenitvi cesijske pogodbe cedent še ni imel razpolagalne sposobnosti. Avtorja, se zdi, da menita, da jo je imel, vendar da terjatev (povsem določena oziroma določljiva) le nastala še ni. Tak zaključek je mogoč tudi na podlagi stališča, da cedent črpa svojo razpolagalno moč iz pripadnosti obligacijske pravice. Zato cesija učinkuje drugače kot konstitutivni zavezovalni posel, iz katerega pravica nastaja. Kot vsak razpolagalni posel ima takojšnji učinek. Posledice nastopijo s samo sklenitvijo in za nastop ni potrebo še dodatno izpolnitveno ravnanje²⁹.

38. Iz povedanega izhaja, da za pravne teoretike ni ovire za zaključek, da se tudi za (povsem določene ali določljive) terjatve, odstopljene v zavarovanje na podlagi globalne fiduciarne cesije, v primeru insolventnosti fiducianta, uporabljata drugi odstavek 206. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 209. člena istega zakona.

39. Stališče Višjega sodišča v Celju v odločbi Cpg 125/2015 z dne 20. 5. 2015, ki ga je v pritožbi (na 6. strani) citiral pritožnik: "S tem ko se fiduciarju v stečajnem postopku nad fiduciantom priznava ločitvena pavica, je v pravnem smislu ta položaj najbližji uresničitvi razveznega pogoja po prvem odstavku 207. člena SPZ in terjatev, ki je odstopljena v zavarovanje spet preide iz premoženja fiduciarja v premoženje fiducianta, fiduciant postne imetnik terjatve, vendar zaradi tega, ker je odstopljena v zavarovanje, preide v premoženje fiducianta "obremenjena" z ločitveno pravico po zakonu samem" ne govori v prid pritožbenemu stališču. Ta odločba namreč priznava cesionarju (dolžniku v tem postopku) pravico poplačila svojih terjatev do cedenta (upnika v tem postopku) iz odstopljenih terjatev, ki jih ima upnik do svojega dolžnika.

O zatrjevanih učinkih 151. člena ZFPPIPP na izglasovano prisilno poravnave

40. Po določilu 1. točke 2. odstavka 151. člena ZFPPIPP dolžnik po uvedbi postopka prisilne poravnave ne sme razpolagati s svojim premoženjem, razen v obsegu, potrebnem za opravljanje poslov iz prvega odstavka tega člena, po določilu 4. točke istega odstavka pa ne sme opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov.

41. Na ti dve določili pritožnik opira svoje stališče, da je družba G. v nasprotju z zakonom po uvedbi postopka prisilne poravnave razpolagala s svojimi bodočimi terjatvami, zaradi česar naj bi upnik verjetno izkazal svojo terjatev³⁰. Ker pa to ne drži³¹, s sklicevanjem na 151. člen ZFPPIPP pritožnik ne more doseči drugačne odločitve. Sicer pa kršitev tega določila predstavlja zgolj prekršek (1. točka 1. odstavka 490. člena ZFPPIPP). Če pa dejansko pride do kršitve teh dveh določil, pa pogodbe, sklenjene v nasprotju s 1. in 4. točko 2. odstavka 151. člena ZFPPIPP niso nične. So le izpodbojne in še to le v primeru, če pride do začetka stečajnega postopka nad istim dolžnikom (3. točka 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP).

Odgovor na preostale pritožbene navedbe

42. S tistimi pritožbenimi navedbami, ki za odločitev o pritožbi niso pomembne (V. točka pritožbe), se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Sklepna presoja pritožbenega sodišča

43. Pritožbeno sodišče oglaša s pritožbenim stališčem, da je globalna cesija pretežno anticipirana (vnaprej dogovorjena) cesija, ki pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Po uvedbi insolvenčnega postopka nad fiduciantom fiduciarju na fiduciarno prenesenih terjatvah ostane le ločitvena pavica. To izrecno izhaja iz drugega odstavka 209. člena SPZ. Da to velja tudi za terjatve, prenesene na podlagi pogodbe o globalni fiduciarni cesiji, ki je bila sklenjena izven obdobja izpodbojnosti pa, kot rečeno, potrjuje tudi novejša pravna teorija in (sicer redka) sodna praksa. Skladno pa je to tudi zakonskemu namenu zavarovanja terjatev.

44. S sklenitvijo pogodbe o globalni fiduciarni cesiji je družba G. razpolagala s svojimi točno določenimi bodočimi terjatvami. Z njimi je razpolagala že ob sklenitvi pogodbe, ko je še bila razpolagalno sposobna. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da so te terjatve, če so nastajale med postopkom prisilne poravnave nad cedentom, na podlagi drugega odstavka 209. člena SPZ sicer prehajale v premoženje cedenta, vendar obremenjene z ločitveno pravico cesionarja. Brez kvalitetnega zavarovanja ob trenutku sklenitve kreditne pogodbe družba G. (cedent) kredita ne bi dobila. Ni razumno pričakovati, da bi ji ga bila banka odobrila. Ker je kredit prejela istočasno, ko je kreditodajalcu dala zavarovanje, prejela pa ga je prav zaradi danega zavarovanja, je edino logično in pošteno, da bi tako stanje v NFP tudi predstavila.

45. Eden od namenov prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja je tudi, da se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema³². Po izglasovani prisilni poravnavi določilo 151. člena ZFPPIPP o omejitvi dolžnikovih poslov ne velja več. Dolžnik je sicer obvezan realizirati sklep o prisilni poravnavi, ki je bila izglasovana na podlagi načrta o finančnem prestrukturiranju (NFP). Vendar NFP, v katerem so pravno zmotno (napačno) predstavljene obveznosti dolžnika manjše od resničnih, na tiste pogodbene zaveze, ki jih je dolžnik sprejel daleč pred uvedbo postopka prisilne poravnave, ne more imeti nobenega vpliva. Zato jih mora izpolniti pošteno v vsem, kot se glasijo (1. odstavek 239. člena OZ).

46. Iz povedanega sledi, da stališče, ki ga zastopa pritožnik, da je dolžnik izgubil zavarovanja, ni pravilno. Upnik namreč ni razpolagal s svojimi bodočimi terjatvami po uvedbi postopka prisilne poravnave, pač pa že ob sklenitvi notarskih zapisov več let pred uvedbo tega postopka. Takrat je bil popolnoma razpolagalno sposoben. Zato vnaprejšnja cesija le takojšnjih učinkov ni imela, pač so ti nastajali z nastankom terjatev družbe G. do družbe T. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da kršitev omejitev iz 151. člena ZFPPIPP, tudi če bi do takih kršitev prišlo, po pravnomočnosti prisilne poravnave nad dolžnikom (predlagateljem tega postopka) ne morajo imeti več učinkov.

Zaključek

47. Prisilna poravnava ne vpliva na zavarovane terjatve (1. točka 1. odstavka 213. člena ZFPPIPP), kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje. Zato se lahko Banka N. nemoteno poplača iz vseh tistih odstopljenih terjatev družbe G. do družbe T., ki so že nastale in še nastajajo in sicer do višine vseh terjatev, ki jih ima Banka N.do družbe G. in naslova kreditne pogodbe, v zvezi s katero so bili sklenjeni (v 1. točki te obrazložitve) citirani notarski zapisi.

48. Pritožbeno sodišče torej pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožeča stranka svojih zahtevkov ni verjetno izkazala. Zato pritožba ni utemeljena. Glede na navedeno jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, da tudi v okviru uradnega preizkusa tega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz 1. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

49. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Hkrati mora dolžnici, ki je odgovorila na pritožbo, povrniti njene stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Te je pritožbeno sodišče odmerilo na 1.702,00 EUR. Od tega 1.377,00 EUR odpade na sestavo pritožbe (3000 točk), 18,36 EUR na izdatke, preostanek pa na 22 % DDV. Če teh stroškov upnik dolžnici ne bo poravnal v 8 dneh od prejema tega sklepa, pa ji bo moral od zamude dalje do plačila plačati tudi zakonske zamudne obresti.

-------------------------------
¹ Ta družba se je, kot je razvidno iz vpisa v sodni register z dne 3. 1. 2017, na podlagi pogodbe o pripojitvi, sklenjene v obliki notarskega zapisa notarke A. A. SV 1606/2016 z dne 28.10.2016 pripojila k N., d. d.
² V nadaljevanju so posamezne družbe, ki so med seboj povezane v dolžniško upniških razmerjih zaradi jasnosti razlogov imenovane po firmah. Predlagatelj - upnik je imenovan družba G., dolžnica je imenovana Banka N., dolžnikov dolžnik pa družba T.
³ Kot rečeno je bila T. d. o. o. v stečajnem postopku od 4. 3. 2016 do 22. 3. 2017
⁴ Skladno z določilom prvega odstavka 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik kumulativno izkaže za verjetno, (1) da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala in (2) eno izmed predpostavk iz drugega odstavka istega člena.
⁵ Povzeto po Fiduciarna razmerja (zavarovanja) v insolvenčnih postopkih, dr. Renato Vrenčur, PP 2017, št. 26, str. 21 (v nadaljevanju Vrenčur: Fiduciarna zavarovanja)
⁶ To določilo je umeščeno v poglavje: "Prenos lastninske pravice v zavarovanje".
⁷ SPZ s komentarjem, dr. Miha Juhart, dr. Matjaž Tratnik in dr. Renato Vrenčur in drugi, GV 2004, stran 857 (v nadaljevanju: SPZ 2004).
⁸ SPZ 2004, str. 855
⁹ SPZ 2004, stran 313
¹⁰ SPZ 2004, stran 864 do 865.
¹¹ Mag. Renato Venčur, Globalna fiduciarna cesija, PP 2001, št. 32 do 33. Avtor meni, da je zmotno pravno stališče VSRS v zadevi III Ips 22/2000 z dne 26. 6. 2001, po katerem zato, ker je terjatev prešla v fiduciarjevo premoženje (v primeru fiduciantovega stečaja) ni ločitveni upnik.
¹² SPZ s komentarjem, Uradni list 2016, dr. Renato Vrenčur, Dr. Miha Juhart in dr. Matjaž Tratnik stran 1011 (v nadaljevanju SPZ 2016).
¹³ Mag. Renato Vrenčur, Globalna fiduciarna cesija, PP 2001, št. 32 do 33.
¹⁴ Ibid.
¹⁵ To obdobje skladno z 269. členom ZFPPIPP znaša 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka.
¹⁶ SPZ 2016, str. 1012 - 1013.
¹⁷ dr. Renato Vrenčur, stran 1012, ibid.
¹⁸ Dr. Miha Juhart, Cesija, GV 1996, str.64.
¹⁹ Ibid., str.67.
²⁰ SPZ 2016, str.1012
²¹ Dr. R. Venčur, Fiduciarna razmerja (zavarovanja) v insolvenčnih postopkih, PP 2017, št. 26
²² Avtorji tega komentarja so M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, M Tratnik, A. Vlahek, R. Vrenčur
²³ SPZ 2016, stran 1013.
²⁴ ibid., str 1012-1013
²⁵ ibid., str 1012-1013
²⁶ Dr. Miha Juhart, Cesija, GV 1996, str.64.
²⁷ Ibid., str.67.
²⁸ SPZ 2016, str.1012
²⁹ Dr. Miha Juhart, Cesija, GV 1996, str.25
³⁰ Ta je razvidna iz tožbe z dne 5. 11. 2016 (v prilogi A20) z zahtevkom, ki je v enem delu identičen z izrekom predlagane začasne odredbe
³¹ Primerjaj zadnje 4 vrstice 33. točke te obrazložitve in 12. točko obrazložitve sklepa III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014 ter zadnje 4 vrstice 34. točke te obrazložitve.
³² Tretji odstavek 136. člen ZFPPIPP

Datum zadnje spremembe:

19.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Ip 1119/2015
• VSL sodba I Cpg 1409/2015
• VSM Sodba I Cpg 200/2018