VSL Sodba II Cpg 1049/2017

Jedro

Pritožnica ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje, da bi morala navesti tudi razloge, zakaj za izbrani predmet naročila ni bilo razumnih alternativ ali nadomestkov in te razloge posebej natančno opredeliti in upravičiti. Samo zato, ker je sodišče prve stopnje ob izostanku teh trditev materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka kršila 29. člen ZJN-2, o kršitvi pravice tožeče stranke do izjave ni mogoče govoriti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je toženi stranki dolžna v roku 8 dni povrniti 245,60 EUR stroškov odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude z plačilom tečejo od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo in sklepom odločilo:

- da se vloge tožeče stranke z dne 14. 5. 2013 in 8. 9. 2017 ter tožene stranke z dne 17. 2. 2014 in 11. 9. 2017 upoštevajo zgolj v okviru pravnih naziranj pravdnih strank, ne upoštevajo pa se glede novo navedenih dejstev (I. točka izreka),

- da se nova dejstva, zatrjevana s strani tožeče stranke na naroku dne 21. 9. 2017, ne upoštevajo, prav tako ne dokazi, prvič predlagani oziroma predloženi na tem naroku (II. točka izreka),

- da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 53095/2012 z dne 18. 4. 2012 razveljavi tudi v 1., in 4. odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne (III. točka izreka), in,

- da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 8 dneh povrniti 598,10 EUR pravdnih stroškov, z obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe tožeče stranke in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi tožeča stranka po pogodbi št. 3211-11-000... o sofinanciranju gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 6. 6. 2011 (v nadaljevanju Pogodba) vtožuje preostanek plačila po zahtevku št. 9 z dne 6. 2. 2012, zapadlega 8. 3. 2012. Tožena stranka se plačilu upira, ker je skladno s 14. točko Pogodbe izvedla finančni popravek - znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov, zato tožeči stranki ne dolguje ničesar.

8. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku kot odločilno presojalo, ali je tožena stranka v okviru kontrolnih postopkov pravilno ugotovila, da je tožeča stranka kršila pravila o javnih naročilih v smislu zatrjevanih nepravilnosti (primerjaj prvo odločitev v tej zadevi, VSL II Cpg 610/2015 z dne 10. 9. 2015).

9. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnica s trditvijo, da je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da naj bi izvajalca F. d.d. izbrala brez ustreznega natečajnega postopka, napada eno od dejanskih ugotovitev sodišče prve stopnje, kar v tem pritožbenem postopku ni dovoljeno. Pri tem niti očitana bistvena kršitev 14. niti 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je namreč podana le, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje pa vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni in jo je višje sodišče lahko preizkusilo. Z očitkom, da je ta kršitev podana, ker je sodišče zaključek napravilo v odsotnosti trditvene podlage tožene stranke, pa predstavlja uveljavljanje postopkovne kršitve določb 7. in 212. člena ZPP, to pa so tiste kršitve, ki imajo naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, prav tako nedovoljen pritožbeni razlog, zato ta pritožbena uveljavljanja ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa. Očitka, da je podana bistvena kršitev določb iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tožeča stranka ni pojasnila, saj ni povedala, v čem je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

10. V kolikor pa se pritožnica sklicuje na 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, pa višje sodišče ugotavlja, da je očitek o tej kršitvi nejasen, saj pritožnica v pritožbi predhodno sama zatrjuje, da je aktivno zanikala, da bi kakorkoli kršila Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) ter je obenem pojasnila, zakaj je uporabila izbrani postopek javnega naročanja ter tudi natančno specificirala, kje točno je toženi stranki že vnaprej, torej pred samo izvedbo postopka vsebinsko obrazloženo pojasnila, zakaj je bila primorana uporabiti ta postopek. Pritožnica namreč ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje, da bi pri tem morala navesti tudi razloge, zakaj, upoštevaje določilo 2. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o javnih naročilih,¹ za izbrani predmet naročila ni bilo razumnih alternativ ali nadomestkov in te razloge posebej natančno opredeliti in upravičiti. Samo zato, ker je sodišče prve stopnje ob izostanku teh trditev materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka kršila 29. člen ZJN-2, o kršitvi pravice tožeče stranke do izjave ni mogoče govoriti.

11. Pritožnica se nadalje sklicuje na načelo zaupanja v pravo in 2. člen Ustave RS, ker da se je pri uveljavljanju svojih pravic v tem postopku ves čas morala biti sposobna zanesti na sodno prakso sodišč, ki od nje do te časovne točke ni zahtevala, da mora aktivno dokazovati neobstoj škode, kar je (po njenem mnenju neživljenjsko) sedaj drugače odločilo Vrhovno sodišče.

12. Te pritožbene trditve so neutemeljene. Četrti odstavek 14. člena Pogodbe med strankama se glasi: "V primeru, da ministrstvo ugotovi nepravilnosti pri izvajanju predpisov Skupnosti in nacionalnih predpisov v zvezi s podatki lokalne skupnosti pri oddaji javnih naročil izbire soinvestitorja, ravna v skladu s Smernicami za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih (COCOF 07/0037/03-SL z dne 29. 11. 2007, v nadaljevanju Smernice). V skladu z navedenim bo ministrstvo v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri postopku izbire soinvestitorja lahko določilo ustrezne finančne popravke - zmanjšanje/znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov iz javnih sredstev." Iz tega izhaja, da je tožeča stranka že ob sklenitvi Pogodbe vedela, da bo ob izvajanju Pogodbe lahko prišlo do kontrolnih postopkov, kar se je tudi zgodilo. Iz dejanske sodbe sodišča prve stopnje pa nadalje izhaja, da je bila tožeča stranka že pri zahtevku za izplačilo 7 z dne 28. 11. 2011 seznanjena, da bo finančni popravek opravljen skladno z določilo Pogodbe in Smernicami za določanje finančnih popravkov, ki so vnešene v Pogodbo. Iz dejanskega stanja izpodbijane sodbe pa izhaja tudi, da je v tabeli v prilogi Smernic pod številko 22 določeno, da je kršitev pravil javnega naročanja podana, če je bilo naročilo oddano brez ustreznega natečajnega postopka, ne da bi bilo to nujno zaradi nepredvidljivih dogodkov ali (...) zaradi nepredvidenih okoliščin. Torej je bila tožeča stranka najkasneje s citiranim poročilom, in tako že pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi (28. 3. 2012), seznanjena z možnostjo, da bo izbrano vrsto natečajnega postopka, ki ga je izvedla, morala pojasniti tudi v smeri, kot jo določa Smernica. Le v primeru, da bi torej oddala javno naročilo po odprtem postopku, ji citirane Smernice pri podajanju trditvene podlage v tem postopku ne bi bilo treba upoštevati.

13. Posledično so neutemeljene tudi pritožbene trditve o kršitvi 453. člena ZPP, po kateri se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452 členu ZPP, ne upoštevajo. Dejstvo, da toženi stranki EU sredstev v zvezi s finančnimi popravki v proračun EU ne bo potrebno vračati, namreč v izpodbijani sodbi ni bilo izpostavljeno. Za tožečo stranko v tem sporu zato dejstvo neobstoja škode za toženo stranko ni relevantno. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da obstoj katere od v Smernicah posebej opredeljenih kršitev že samo po sebi implicira možnost škodljivega vpliva na proračunska sredstva in je zato tožena stranka v okviru kontrolnih postopkov utemeljeno izvedla finančni popravek v višini vtoževanega zneska. To pa pomeni, da zahtevek tožeče stranke v tem sporu ni utemeljen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

14. Upoštevaje navedeno v 12. točki obrazložitve so tako nerelevantna vsa nadaljnja izvajanja tožeče stranke o naknadnem upoštevanju novih dejstev, zato se na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP višje sodišče do njih ni opredeljevalo. Višje sodišče tudi meni, da zatrjevana neustavnost 453. člena ZPP ni podana, zato predlogu pritožnika po vložitvi zahteve za presojo ustavnosti ni sledilo.

15. Neutemeljeno pritožbo je zato višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), toženi stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Toženi stranki gre za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 3210 ZOdvT 225,60 EUR in pavšalni znesek 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT, kar skupaj znaša 245,60 EUR.

-------------------------------
¹ Ta določa, da se navedeni postopek lahko uporabi v primeru, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Pogoj je torej podan takrat, ko je zahtevani predmet zmožen dobaviti/izvesti zgolj en ponudnik in zahtevanega predmeta ni mogoče nadomestiti z blagom drugega proizvajalca, ki ima enake lastnosti, oziroma s storitvami konkurenčnih ponudnikov.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg1313/2014
• VSL sodba I Cpg 463/2015
• VSL sodba I Cpg 936/2014