VSL Sklep I Cpg 1135/2016

Jedro

Smisel hipotekarne tožbe je ugotoviti obstoj zavarovane terjatve. Ko gre za prisilno hipoteko, izvršilni naslov že obstaja in tožeča stranka lahko v izvršilnem postopku zahteva plačilo. Tožnica zato nima pravnega interesa za vložitev tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka spremeni tako, da se tožba zavrže.

II. Pritožbo se v ostalem zavrne in se izpodbijana odločba v II. točki izreka potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke kot hipotekarnega upnika do tožene stranke kot hipotekarnega dolžnika na plačilo s hipoteko zavarovane terjatve do dolžnika D. d. d. v znesku 5.658,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od periodično zapadlih obrokov (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo še, da je dolžna toženi stranki plačati njene pravdne stroške v višini 633,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka citirano sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sodbo naslovnega sodišča razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Nesporno dejansko stanje je, da ima tožeča stranka terjatev, ki je zavarovana s hipoteko zoper dolžnika D. d. d. Glede na navedeno je tožeča stranka zoper dolžnika D. d. d. za izterjavo svoje terjatve sprožila izvršilni postopek VL 68260/2013. Ker je dolžnik D. d. d. ugovarjal, je tožeča stranka za zavarovanje svoje denarne terjatve predlagala izdajo predhodne odredbe in sicer predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. S sklepom Z 221/2013 z dne 9. 7. 2013 je bilo predlogu ugodeno in predznamovana hipoteka je bila v zemljiško knjigo vpisana 10. 7. 2013. Nad dolžnikom D. d. d. se je 12. 7. 2013 začel postopek prisilne poravnave. Z upraviteljevim priznanjem terjatve tožeče stranke in ločitvene pravice na nepremičninah je tožeča stranka s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o preizkusu terjatev St .../2013 z dne 24. 1. 2014 pridobila izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 69. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljevanju: ZFPPIPP). Na podlagi slednjega je bila predznamba opravičena in v zemljiško knjigo se je 19. 11. 2014 vknjižila hipoteka v vrstnem redu predznamovane hipoteke z učinkom od 10. 7. 2013. V vmesnem času, to je 30. 10. 2013, je dolžnik D. d. d. na toženo stranko prenesel lastništvo svojih zastavljenih nepremičnin. Ker tožeča stranka v izvršilnem postopku zoper dolžnika D. d. d. ne dobi plačane svoje terjatve, pred prenosom lastništva pa ni uspela zaznamovati izvršljivosti (245. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ), je zoper toženo stranko vložila tožbo za plačilo terjatve, ki jo ima zoper D. d. d.

6. Tožeča stranka zahteva, da sodišče razsodi, da je tožeča stranka kot hipotekarni upnik od tožene stranke kot hipotekarnega dolžnika upravičena zahtevati poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve do dolžnika D. d. d. v višini 5.658,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kar je tožena stranka dolžna priznati in dopustiti poplačilo te tožnikove terjatve z izvršbo na zastavljene nepremičnine v njeni lasti.

7. Sodišče prve stopnje je sicer ob pravilni ugotovitvi, da gre v konkretnem primeru za prisilno hipoteko in da za prisilno hipoteko hipotekarne tožbe niso predvidene, saj izvršilni naslov že obstaja, tožbeni zahtevek zavrnilo.

8. Pritožnica navaja, da bi sodišče prve stopnje, če je menilo, da tožnica nima pravnega interesa, moralo tožbo zavreči, na pa zavrniti tožbeni zahtevek, saj je obstoj pravnega interesa procesna predpostavka.

9. Pritožnica se nadalje napačno sklicuje na določbo 245. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da imata vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje. Vknjižba hipoteke in zaznamba izvršljivosti sta torej kumulativna pogoja za nastop učinka z možnostjo (neposredne) izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine, vendar le za primere pogodbene hipoteke.¹

10. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da je bila pred prenosom lastništva na toženko prisilna hipoteka vknjižena na podlagi izdane predhodne odredbe in ne na pogodbeni podlagi.

11. Smisel hipotekarne tožbe je ugotoviti obstoj zavarovane terjatve. Ko gre za prisilno hipoteko, izvršilni naslov že obstaja in tožeča stranka lahko v izvršilnem postopku zahteva plačilo. Tožnica nima pravnega interesa za vložitev tožbe, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Ta postopkovna napaka glede na ugotovljeno dejansko stanje (obstoj izvršilnega naslova za poplačilo iz zastavljenih nepremičnin) ni odpravljiva, zato je treba tožbo zavreči.² Sodišče mora namreč ves čas postopka paziti na obstoj procesnih predpostavk. Ena izmed njih je podana pravna korist ali pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe (274. člen ZPP). Če ni podan, potem sodišče tožbo zavrže. Pritožnica že razpolaga s pravnim naslovom (prisilno hipoteko), s katerim lahko doseže poplačilo svoje terjatve tudi zoper toženo stranko kot realno dolžnico in tako njen pravni interes za vložitev te tožbe ne obstaja. Ker sodišče prve stopnje ni zavrglo tožbe, pa bi jo moralo, je pritožbeno sodišče pritožbi navidezno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o glavni stvari spremenilo tako, da je tožbo zavrglo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da takšna odločitev ni v škodo pritožnice (359. člen ZPP), saj v primeru zavrženja tožbe, za razliko od zavrnitve pritožbe, ne pride do pravnomočnosti zavrnjenega zahtevka.

12. Ker tožnica ni uspela s svojim tožbenim zahtevkom niti pred sodiščem prve stopnje, ki je njen zahtevek zavrnilo, niti pred sodiščem druge stopnje, ki je njeno tožbo zavrglo, je pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje glede odmerjenih stroškov tožene stranke obdržalo v veljavi, saj je pravilna (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13. Pravdni stranki sta priglasili tudi stroške pritožbenega postopka. Ker je pritožnica s pritožbo le navidezno uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP). Tožena stranka nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo, saj le-ta ni bistveno vplival na odločitev sodišča druge stopnje (155. člen ZPP).

-------------------------------
¹ M. Juhart, Različne vrste hipotek v slovenskem pravu , Pravni letopis 2008, str. 35 in nasl.
² Podobno J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga str. 354.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 613/2018
• VSL sklep I Cp 2116/2010
• VSL Sklep I Cp 1034/2023