VSL Sodba I Cpg 54/2017

Jedro

Učinek zakonskega pobotanja je, da sta tožbena terjatev in pobotna terjatev z dnem začetka stečajnega postopka ugasnili, zato sodišče ne ugotovi obstoja obeh terjatev temveč tožbeni zahtevek zavrne, ker tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Upravitelju sta bila nasprotna terjatev in ugovor zaradi pobota notificirana v tem postopku, pri tožbenem zahtevku je vztrajal kljub zakonskemu pobotu, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi v stroškovnem delu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se odločitev v točkah II., III. in IV. spremeni tako, da se tožbeni zahtevek za plačilo 8.140,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2013 dalje zavrne, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške odgovora na pritožbo v znesku 580,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tudi v prvem in tretjem odstavku; (II.) ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 8.140,68 EUR; (III.) ugotovilo, da obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 8.140,68 EUR; (IV.) odločilo, da se zaradi pobota v II. in III. točki izreka tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 8.140,68 EUR zavrne in (V.) tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne stroške pravdnega postopka v višini 1.022,55 EUR v 15 dneh, v primeru zamude s pripadki.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka z navedbo, da se pritožuje zoper odločitev v III., IV. in V. točki izreka. V pritožbi zatrjuje vse pritožbene razloge. V bistvenem je opozorila na izostanek notifikacije stečajnemu upravitelju, neobrazloženost odločbe glede predpostavk odškodninske odgovornosti in nedokazanost pobotne terjatve, nedopustnost ugovora zaradi pobota iz razloga, ker je ugovarjana odškodninska terjatev, tožena stranka bi lahko zatrjevano škodo preprečila.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. V bistvenem je navedla, da ugovor pobota ni vezan na predhodno notifikacijo stečajnemu upravitelju, stečajni upravitelj je bil s terjatvijo seznanjen v tem postopku, pobotni ugovor je tožena stranka uveljavljala še v času, ko tožeča stranka ni bila v stečaju. Tožena stranka je podala vse navedbe za ugotovitev obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti. Opozorila je na 214. člen ZPP in 261. člen ZFPPIPP ter s tem v zvezi na sklep Vrhovnega sodišča III Ips 99/2013. Priglasila je nadaljnje stroške postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. Tožeča stranka je vtoževala terjatev iz naslova najemnine, tožena stranka pa se je z ugovorom zaradi pobota branila, da tožeča stranka (najemodajalka) svoje obveznosti do tožene stranke (najemojemalke) iz najemne pogodbe ni pravilno izpolnila, saj ji je bila v določenem obdobju motena dobava elektrike, zato ni mogla izpolniti svojih obveznosti oziroma naročil iz poslov, ki bi jih izvedla, če motenj v dobavi električne energije ne bi bilo. Pri tem ji je nastala škoda v obliki izgubljenega dobička, ki jo je ugovarjala zaradi pobota. Tožena stranka je z ugovorom zaradi pobota uveljavljala pobotno terjatev, ki jo je imela do tožeče stranke na podlagi odškodninske odgovornosti zaradi zaupanja, ki se v tem sporu kaže v obliki izgubljenega dobička (tretji odstavek 598. v zvezi s četrtim odstavkom 597. člena in tretjim odstavkom 100. člena Obligacijskega zakonika; OZ).¹

Glede obsega pritožbe in izreka sodbe

7. Pritožnica (tožeča stranka) se pritožuje zoper tisti del odločitve, v katerem v pravdnem sporu ni uspela. Ob obravnavanju pritožbe je višje sodišče poseglo tudi v odločitev v II. točki izreka, ker je sodišče prve stopnje odločitev oblikovalo v točkah II, III in IV zaradi ugovora zaradi pobota. Odločitev je spremenilo po uradni dolžnosti (ob sicer neutemeljenih pritožbenih navedbah) zaradi naslednjega.

8. Višje sodišče je pri odločitvi upoštevalo, da se je nad tožečo stranko tekom pravdnega postopka začel stečajni postopek.² Zato je treba upoštevati tudi določbo prvega odstavka 261. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), iz katere izhaja, da je z dnem začetka stečajnega postopka nastopilo zakonsko pobotanje.³ V takem primeru sta tožbena terjatev in pobotna terjatev pobotani po samem zakonu, zato sodišče ne odloči o obstoju ali neobstoju obeh terjatev, niti ne izreče pobota.⁴ Učinek zakonskega pobotanja je, da sta tožbena terjatev in pobotna terjatev z dnem začetka stečajnega postopka ugasnili, zato sodišče ne ugotovi obstoja obeh terjatev temveč tožbeni zahtevek zavrne, ker tožbeni zahtevek ni utemeljen. Zato je višje sodišče spremenilo odločitev, kot to izhaja iz izreka.

O pritožbenih navedbah

9. Ni utemeljena pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo vseh predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je v razlogih navedlo jasne, pravilne in obširne razloge, s katerimi je utemeljilo obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti tožeče stranke. Ni sporno, da je bila toženi stranki v določenem obdobju motena (prekinjena) dobava električne energije za najeti prostor, sodišče pa je ugotovilo, da je bila to (poskrbeti, da bo v najem dan poslovni prostor oskrbljen z električno energije, predhodno temu pa poskrbeti za plačilo električne energije oziroma omogočiti toženi stranki, da sama plača električno energijo za najeti prostor, pa do tega zaradi spora med tožečo stranko in upravnikom ni prišlo) obveznost tožeče stranke kot najemodajalca (kar pritožbeno niti ni več sporno). Sodišče prve stopnje je v točkah 6 do 8 obrazložitve o tem navedlo jasne in pravilne razloge, ki jih višje sodišče po nepotrebnem ne ponavlja. Tega pritožnica ne izpodbija, razen z golo navedbo, da bi lahko tožena stranka kadar koli poravnala račune za elektriko in bi ji upravnik le-to tudi dobavljal, s čimer pritožnica ne more uspeti, glede na zgoraj navedeno.

10. Tožeča stranka je kršila obveznosti iz najemne pogodbe in tega (nesporno) ni odpravila niti po opozorilu tožene stranke. Nadalje je v točkah 10 in 11 obrazložitve sodišče prve stopnje tudi natančno navedlo razloge, s katerimi je utemeljilo škodo in višino škode, pri tem pa se je oprlo na neprerekane trditve tožene stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Zaradi nedobave električne energije tožena stranka ni mogla dopolniti skladiščnih zalog po pozivu poljskega poslovnega partnerja. Poljski partner je naročila za prodajo teh (vnaprej zahtevanih) zalog dobil, vendar jih zaradi nedobave ni mogel izpolniti. Nedobava je bila posledica dejstva, da je bila toženi stranki zaradi neplačila računov v najeti nepremičnini izklopljena elektrika. Izgubljeni dobiček je tožena stranka natančno pojasnila po višini prodajne cene na enoto (in skupaj), kar je zmanjšala za rabat, ki bi ga priznala v višini 30%, ter vrednost materiala 36%. Teh pravno pomembnih zatrjevanih dejstev tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala, zato je sodišče v tem delu pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 214. člena ZPP. Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati, sodišče pa jih je utemeljeno vzelo v podlago sodbe.

11. Ker pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje pobotne terjatve sploh ni prerekala, so vse trditve, s katerimi sedaj v pritožbi nasprotuje obstoju te terjatve (ker naj tožena stranka naročil ne bi izkazala, ni izkazala, ali bi do posla sploh prišlo, ali se bo posel izvedel ...), nedovoljena pritožbena novota, za katero pritožnica ni pojasnila, zakaj tega ni uveljavljala pravočasno (prvi odstavek 337. člena ZPP). Isto velja za pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zmanjševanje škode po toženi stranki in da ni podana odgovornost tožeče stranke zato, ker bi tožena stranka proizvodnjo lahko izvedla na nadomestni lokaciji, pri tem pa se opira na zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke. Tožeča stranka ugovora zmanjšanja odškodnine in s tem povezanih trditev (primerjaj četrti odstavek 243. člena OZ) pred sodiščem prve stopnje ni podala. S tem je višje sodišče hkrati odgovorilo na pritožbeno navedbo, da utemeljenost zahtevka ne izhaja iz listinskih dokazov, na kar vse tudi sicer pravilno opozori tožena stranka v odgovoru na pritožbo.

12. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da bi morala tožena stranka zahtevek iz odškodninske odgovornosti uveljavljati zgolj z nasprotno tožbo. Ugovor zaradi pobota je specifično obrambno sredstvo in ni potrebno, da bi šlo za koneksiteto med pobotno in tožbeno terjatvijo (kar pa je v tem primeru celo šlo, saj gre za odškodninsko odgovornost iz istega poslovnega razmerja).⁵

13. Zmotno je tudi stališče pritožnice o izpadli notifikaciji upravitelju. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pravilno opozorila, da je ugovor zaradi pobota dala že pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko (že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine), zato je bil upravitelju ugovor notificiran že s tem, ko je vstopil v ta pravdni postopek.

14. Pritožnica se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških in navaja, da je sodna praksa odločanja o stroških drugačna v primeru začetega stečajnega postopka. Višje sodišče odgovarja, da pritožnica konkretne sodne prakse ne zatrjuje, po pregledu sodne prakse pa ugotavlja, da je sodna praksa prav nasprotna od v pritožbi zatrjevane.⁶ Upravitelju sta bila nasprotna terjatev in ugovor zaradi pobota notificirana v tem postopku, pri tožbenem zahtevku je vztrajal kljub zakonskemu pobotu, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi v stroškovnem delu.

15. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na uspehu (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zato pritožnik krije sam svoje stroške, dolžan pa je povrniti stroške odgovora na pritožbo po priglašenem stroškovniku, ki je v okviru Zakona o odvetniški tarifi (za stroškovnik glej list. št. 132).

-------------------------------
¹ Glej tudi Plavšak, Nina, Obligacijski zakonik s komentarjem, Posebni del, 1. knjiga, GV Založba, 2010, str. 538 in naslednje.
² Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o začetku stečajnega postopka St ... z dne 7. 1. 2015 (A10).
³ Če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu tega zakona drugače določeno.
⁴ Primerjaj VS sklep III Ips 99/2013 z dne 11. 3. 2014 in VSK sklep Cpg 173/2015 z dne 2. 6. 2015.
⁵ VSM sklep I Cpg 439/2013 z dne 4. 3. 2014.
⁶ Primerjaj VSK sklep Cpg 68/2011 z dne 9. 6. 2011, glede odločanja v primeru pobota in začetega stečajnega postopka tudi VSL sklep I Cpg 2011/2014 z dne 7. 1. 2015 in VSK sklep Cpg 173/2015 z dne 2. 6. 2015.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 389/2015
• VSL sodba I Cpg 833/2016
• VSL Sklep Cst 183/2023