VSL Sodba I Cpg 1192/2016

Jedro

Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da se je s tožečo stranko dogovorila za rok, v katerem bi morala dokončati dela na J. 11 (hkrati pa tudi zamudo tožeče stranke). Sklicevanje na Pogodbo št. 03/2014 za izvedbo gradbenih del prizidka stanovanjske hiše z dne 2. 9. 2014 med naročnikoma V. in L. ter toženo stranko kot izvajalko, v kateri je bilo v 11. členu dogovorjeno, da morajo biti gradbena dela dokončana do 15. 10. 2015, ni relevantno. Tožeče stranke namreč tak dogovor ne zavezuje. Da je bila tožeča stranka z rokom iz omenjene pogodbe seznanjena in je z njim soglašala (oziroma se je toženi stranki zavezala, da bo do tega datuma izvedla dela), pa tožena stranka v tem postopku niti trdila ni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 4.424,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.646,00 EUR od 18. 3. 2015 do plačila in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.778,00 EUR od 15. 4. 2015 do plačila (I. točka izreka) ter da ne obstoji terjatev tožene stranke do višine zneska 4.424,00 EUR skupaj z z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.646,00 EUR od 18. 3. 2015 do plačila in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.778,00 EUR od 15. 4. 2015 do plačila (II. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 51961/2015 z dne 6. 5. 2015 je v 1. in 3. odstavku izreka vzdržalo v veljavi (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 837,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper citirano odločitev v celoti je iz vseh pritožbenih razlogov (tj. razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹; v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožbo vložila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter tožeči stranki v plačilo naloži vse stroške pravdnega postopka (skupaj s pritožbenimi stroški) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano odločitev razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo tožene stranke tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka pritožbeno neutemeljeno uveljavlja, da ker zaračunanih delovnih ur ni potrdila, skladno s pogodbenimi določbami njena obveznost za plačilo še ni nastala. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost mesečnega obračunavanja opravljenih ur opravila na način, da je izstavila vtoževane račune. Pri tem je prav tako pravilno presodilo, da je s tem (tj. z izstavitvijo računov) tudi za toženo stranko skladno s Pogodbo z dne 7. 2. 2014 nastala dolžnost, da število ur (mesečno) pregleda in potrdi ali zavrne. Če je to obveznost opustila in številu ur po vtoževanih računih ni ugovarjala (čeprav je bila s številom ur seznanjena in mu ni nasprotovala, kar je v tem postopku neprerekano dejstvo), pa se tožena stranka po letu in pol po izstavitvi računov plačilu vtoževane terjatve ne more uspešno upirati z navedbo, da opravljenih delovnih ur ni potrdila. Še posebej, ker pri tem niti ne trdi, da del, ki so obsežena z vtoževanima računoma, tožeča stranka ni opravila.

6. Kljub temu da računov, s katerimi so ji bile te (ure) oziroma dela po pogodbi št. 01/2014 zaračunana, ni zavrnila, bi se zahtevku v tem postopku namreč lahko upirala ravno na ta način - s trditvijo, da tožeča stranka na navedenih gradbiščih količine dela, katerega plačilo je predmet zahtevka, ni opravila. Ker takšnih trditev v postopku ni ponudila, niti ni - kot že pojasnjeno - prerekala trditev tožeče stranke, da je bila tožena stranka s številom ur predhodno seznanjena in da temu ni oporekala, pa drugačne odločitve v tem sporu po presoji pritožbenega sodišča ne more doseči.

7. Prav tako pritožnica ne more uspeti s svojim (v pritožbi ponovljenim) ugovorom, da je tožbeni zahtevek v tem postopku preuranjen.

8. V zvezi s tem pa je najprej potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da se dela, ki so predmet vtoževanih računov, ne nanašajo na dela na J. 11. Tožena stranka je sama navedla, da so bila dela na J. 11 zaključena (šele) 19. 11. 2014, ker pa ni prerekala trditve, da je predmet vtoževanih računov plačilo del, ki so bila opravljena v mesecu januarju in februarju 2015, pa drugačen zaključek niti ni mogoč (tudi ni res, kar navaja pritožnica, da tožeča stranka ni navedla, na katere objekte se nanašajo dela, ki so predmet vtoževanih računov - to je storila v vlogi z dne 10. 9. 2015).

9. Tožena stranka je v postopku navajala, da del, ki so predmet vtoževanih računov (in se, kot pravilno ugotovljeno, ne nanašajo na objekt na naslovu J. 11), ni dolžna plačati, ker s strani investitorjev L. in V. (za objekt na J. 11) še ni prejela plačila v višini 2.160,10 EUR in zato skladno z določbo iz Pogodbe št. 01/2014 terjatev še ni zapadla v plačilo². Sodišče prve stopnje je tak ugovor zavrnilo. Navedlo je, da tožena stranka ni utemeljila povezave med neplačilom del na J. 11 in opravljenimi deli na drugih lokacijah ter zapadlostjo vtoževanih računov. Takšnemu stališču pritožbeno sodišče pritrjuje. Tožena stranka ni pojasnila, na kakšen način bi lahko neplačilo investitorjev na J. 11 vplivalo na zapadlost plačila za opravljena dela tožeče stranke, ki se na ta objekt ne nanašajo.

10. Po presoji pritožbenega sodišča pa nikakor tudi ni mogoče slediti pritožničini logiki, da je pogodbeno določilo³ treba razumeti na način, da je neplačilo kateregakoli investitorja razlog za nedospelost kateregakoli računa⁴ tožeče stranke v isti višini. Tožena stranka bi se ob takšni interpretaciji namreč zaradi neplačila s strani enega investitorja na enem projektu lahko v nedogled izogibala plačilu (pravilno) opravljenih del tožeči stranki na vseh drugih projektih, kjer pa plačilo s strani investitorjev bi bilo izvedeno. Za izvajalca (torej tožečo stranko) bi to po presoji pritožbenega sodišča pomenilo nesorazmerno tveganje. Razlaga, ki jo ponuja tožena stranka, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

11. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja tudi, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da tožena stranka v okviru pobotnega ugovora ni podala zadostne trditvene podlage v zvezi z rokom za dokončanje del na objektu J. 11, katerega investitorja sta bila A. V. in R. L. Trditev, da je "tožena stranka kot naročnik tožečo stranko večkrat opozarjala, da je rok za izvedbo del potekel in naj pohitijo z deli", tudi po stališču pritožbenega sodišča nikakor ni zadostna za presojo (pravno relevantnega) dejstva, da je bil med pravdnima strankama dogovorjen rok za dokončanje del, s tem pa zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi zamude.

12. Tožena stranka bi namreč, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, morala trditi in dokazati, da se je s tožečo stranko dogovorila za rok, v katerem bi morala dokončati dela na J. 11 (hkrati pa tudi zamudo tožeče stranke). Sklicevanje na Pogodbo št. 03/2014 za izvedbo gradbenih del prizidka stanovanjske hiše z dne 2. 9. 2014 med naročnikoma V. in L. ter toženo stranko kot izvajalko, v kateri je bilo v 11. členu dogovorjeno, da morajo biti gradbena dela dokončana do 15. 10. 2015, ni relevantno. Tožeče stranke namreč tak dogovor ne zavezuje. Da je bila tožeča stranka z rokom iz omenjene pogodbe seznanjena in je z njim soglašala (oziroma se je toženi stranki zavezala, da bo do tega datuma izvedla dela), pa tožena stranka v tem postopku niti trdila ni. Njen pobotni ugovor zato že iz razloga nesklepčnosti ne more biti utemeljen.

13. Ker tožena stranka v zvezi s pobotnim ugovorom ni podala ustrezne trditvene podlage, pa v nasprotju s trditvami pritožnice sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka. Kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP mu zato ni mogoče očitati. Takšno kršitev bi v tem primeru zagrešilo ravno v primeru, ko bi sledilo dokaznemu predlogu tožene stranke po njenem zaslišanju.

14. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožene stranke, v posledici česar je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP), potem ko je sodba uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

15. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US in 10/17.
² Saj sta se pravdni stranki pogodbeno dogovorili, da v kolikor naročnik še nima poravnane vrednosti del s strani investitorja, obveznost poravna v roku 5 dni po prejemu plačila (investitorja).
³ V kolikor naročnik še nima poravnane vrednosti del s strani investitorja, obveznost poravna v roku 5 dni po prejemu plačila.
⁴ Iz naslova opravljenih del po pogodbi s toženo stranko.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cpg 177/2015
• Sklep III Ips 19/99
• VSK Sodba in sklep I Cpg 7/2018