VSL Sklep Cst 577/2017

Jedro

Pritožbeno sodišče po pregledu spisovne dokumentacije, predloženih dokazov, na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi ter po proučitvi njegovih trditev v povezavi z njegovo izpovedbo ocenjuje, da predloženi dokazi ter dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik izpovedal v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ne dajejo podlage za zaključek, da je bila dolžnikova sposobnost razumevanja pomena svojih ravnanj in posledic le-teh ter njegova sposobnost obvladovanja svojih ravnanj tako okrnjena, da o njegovi odgovornosti za nesorazmerno zadolževanje ne bi mogli govoriti. Dolžnik je sicer navedel, da v kazensko-preiskovalnih zadevah zatrjuje, da ni prišteven. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem postopku trdil, da je bil sposoben razumeti pomen svojih ravnanj, vendar pa jih ni mogel obvladovati. Že upoštevaje dolžnikove trditve o njegovi neprištevnosti ni mogoče govoriti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. Ne pove pa, zakaj tega ni mogel storiti brez svoje krivde. Zato njegovega dokaznega predloga ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoroma zoper odpust obveznosti, ki sta jih dne 5. 5. 2017 in 10. 5. 2017 vložila upnika D. in A. A. ugodilo (1. točka izreka). Postopek odpusta obveznosti je ustavilo in predlog za odpust obveznosti z dne 11. 11. 2016 zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je, da upnika D. in A. A. sama krijeta svoje stroške postopka ugovora proti odpustu obveznosti (3. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugovora proti odpustu obveznosti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik v obdobju zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja (od 11. 11. 2011 do 11. 11. 2016) prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Nadalje je ugotovilo, da je dolžnik povedal, da je njegovo zadolževanje posledica bolezenskega stanja ter da sta pri okrajnem sodišču zoper njega v teku dve kazensko-preiskovalni zadevi, v katerih dokazuje, da je zadolževanje potekalo v stanju njegove neprištevnosti. Navedlo je, da je dolžnik povedal tudi, da je uvrščen v III. kategorijo invalidnosti; da je njegov delodajalec pričel s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti premestitve na ustrezno delovno mesto, da se je začel zdraviti v letu 2008; da mu je zdravnica šele leta 2014 predpisala drugačna zdravila in ga postavila na realna tla; da v zvezi z denarjem ni imel več stika z realnostjo in tudi ni mogel obvladovati teh svojih potreb, ki so izhajale tudi iz bolezenskega stanja ter da ima po njegovi izpovedbi bolezen že od leta 1992, k zdravniku pa je odšel šele leta 2008 iz ponosa in ker je menil, da so prostori, v katerih se nahaja psihiatrinja okuženi. Nato pa je zaključilo, da stečajni dolžnik ni specificiral, za kakšno boleznijo je bolehal ter da ni predložil nobenega dokazila, da je v obdobju, ko je sklepal posojilne in kreditne pogodbe, bolehal za kakšno relevantno boleznijo, zaradi katere je prevzemal obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem. Iz predložene odločbe ZPIZ pa naj bi bilo razvidno le, da je bil dolžnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, kar pa ne zadostuje, da bi lahko zaključili, da si je dolžnik navedene denarne zneske v relevantnem obdobju sposojal prav zaradi določene bolezni. Ugotovilo je, da dolžnik tudi ni trdil, da mu je ali mu je bila zaradi bolezenskega stanja odvzeta poslovna sposobnost. Izpostavilo je, da je zaslišani dolžnik sam povedal, da je bil, preden je nastopil bolniški stalež v letu 2015, zaposlen na Upravni enoti Maribor kot vodja sektorja za notranje zadeve in je normalno sprejemal svoje odločitve ter potrdil, da je bil dober delavec, da je v službi odločitve lahko sprejemal in da se zoper njega niso vodili nobeni postopki zaradi slabega dela.

5. Že na podlagi te dolžnikove izpovedbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo prevzemanje obveznosti s strani dolžnika v obdobju od 11. 11. 2011 do 11. 11. 2016, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, posledica njegovega neodgovornega in lahkomiselnega ravnanja, zaradi česar je podana ovira za odpust obveznosti na podlagi 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi, predlog za odpust obveznosti pa je zavrnilo.

6. Pritožnik ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prevzemal obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem.

7. Očita pa sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da ni specificiral, za kakšno boleznijo je bolehal in da ni predložil nobenega dokazila, da je v obdobju, ko je sklepal posojilne in kreditne pogodbe, bolehal za kakšno relevantno boleznijo. Navaja, da je že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti dne 11. 11. 2016 opozoril na svoje resne bolezenske težave. Tako je v delu "zdravstveno stanje in druga osebna stanja" navedel, da prilaga zdravniško dokumentacijo, da je v postopku invalidske upokojitve, da je v bolniškem staležu že več kot 12 mesecev in da se zdravi zaradi zadolževanja. Dolžnik je predložil dokument zdravstvenega zavoda F., dr. M. z dne 17. 2. 2016, v katerem so jasno in določno diagnosticirane dolžnikove naslednje bolezni: hipomanija - šifra F 30.0, patološko hazardiranje - šifra F 63.0 in obsesivno kompulzivna motnja - šifra F 42.1. Prav tako je predložil poročilo psihoterapevtske obravnave S., dr. med. spec. psihiatra, iz katerega jasno in določno izhaja ocena specialista, da je glede na trajanje težav (več kot 20 let) in pozen pričetek zdravljenja motnja v precejšnji meri kronificirana in terapevtsko rezistentna. Nadalje navaja, da je na prvem sestanku s stečajnim upraviteljem 24. 11. 2016 v Ljubljani slednjega seznanil, da vzrok za prezadolženost izvira iz nekontroliranega najemanja posojil zaradi bolezni, da se že od leta 2008 zdravi zaradi zgoraj navedenih diagnoz ter da je zaradi le-teh že dalj časa v bolniškem staležu. V ta namen je predložil izvedensko mnenje invalidske komisije ZPIZ prve stopnje, iz katerega izhajajo zgoraj navedene diagnoze. Njegovo zdravstveno stanje je bilo upoštevano tudi pri določitvi preizkusnega obdobja treh let. Glede na navedeno pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je v tem delu zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so ugotovitve sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer res navedlo, da dolžnik ni specificiral za kakšno boleznijo je bolehal ter da ni predložil nobenih dokazil, da je v obdobju, ko je sklepal posojilne in kreditne pogodbe, bolehal za kakšno relevantno boleznijo, zaradi katere je prevzemal obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je predložene dokaze in dolžnikove trditve o njegovem zdravstvenem stanju upoštevalo, vendar je ocenilo, da dolžnikove bolezni niso vplivale na njegovo sposobnost razumevanja pomena svojih ravnanj (zadolževanja) in sposobnost obvladovanja v tolikšni meri, da zanje ne bi bil odgovoren. Pri tem je kot pomenljivo štelo, da je dolžnik svoje delo v relevanatnem obdobju opravljal vestno.

9. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovne dokumentacije, predloženih dokazov, na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi ter po proučitvi njegovih trditev v povezavi z njegovo izpovedbo ocenjuje, da predloženi dokazi ter dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik izpovedal v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ne dajejo podlage za zaključek, da je bila dolžnikova sposobnost razumevanja pomena svojih ravnanj in posledic le-teh ter njegova sposobnost obvladovanja svojih ravnanj tako okrnjena, da o njegovi odgovornosti za nesorazmerno zadolževanje ne bi mogli govoriti. Dolžnik je sicer navedel, da v kazensko-preiskovalnih zadevah zatrjuje, da ni prišteven. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem postopku trdil, da je bil sposoben razumeti pomen svojih ravnanj, vendar pa jih ni mogel obvladovati. Že upoštevaje dolžnikove trditve o njegovi neprištevnosti ni mogoče govoriti.

10. Neprišteven je tisti, ki zaradi duševne motnje ali duševne manj razvitosti ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj ali ne more imeti v oblasti svojih ravnanj. Kdor torej zaradi motenj ali težav v duševnem zdravju ali zaradi kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati, ni odgovoren za svoja ravnanja (prvi odstavek 136. člena OZ). Odgovoren je lahko samo tisti, ki je sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samega sebe v oblasti (prim. Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, prva knjiga, GV založba, 2003, stran 803).

11. Zgolj na podlagi dokazov, ki jih je predložil dolžnik in njegove izpovedbe ni mogoče zaključiti, da je bil dolžnik v obdobju, ko je sklepal posojilne in kreditne pogodbe, navedene v izpodbijanem sklepu, neprišteven, tudi ni mogoče zaključiti, da je bil v času, ko se je zadolževal, v stanju nerazsodnosti. Z nerazsodnostjo označujemo stanje, v katerem sta prav tako prizadeti zavestna in voljna sestavina krivde, le da gre za prehodno stanje.¹

12. Dolžnik torej ni uspelo izkazati, da so bile v času zadolževanja njegove intelektualne sposobnosti in/ali sposobnosti obvladovanja (torej, da se svobodno odloča in izraža svojo voljo) povsem izključene. V kolikor so bile njegove sposobnosti razumevanja pomena svojih dejanj in obvladovanja le-teh zmanjšane, pa se odgovornosti zanje ne more razbremeniti.

13. Pritožnik trdi, da so zaključki sodišča prve stopnje napačni oziroma vsaj preuranjeni, dokler se o tem ne izjasni izvedenec medicinske stroke, saj je dolžnik sprejemal odločitve na delovnem mestu, kar pa še ne pomeni, da je imel pod nadzorom ravnanje s svojim lastnim premoženjem, saj se prav tem dejanjem ni mogel upreti.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. Ne pove pa, zakaj tega ni mogel storiti brez svoje krivde. Zato njegovega dokaznega predloga ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Ker torej dolžniku ni uspelo izkazati, da dolžnik zaradi motenj oziroma bolezni, ki so pri njem diagnosticirane in zaradi katerih se zdravi, ni bil sposoben razumeti pomena očitanih ravnanj nesorazmernega zadolževanja in posledic le-teh oziroma ni bil sposoben obvladovati svojih ravnanj, ni mogoče zaključiti, da zanje ne odgovarja. Ravnanja dolžnika se zato lahko presojajo v okviru tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP.

16. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je ugovoroma upnikov D. in A. A. ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti z dne 11. 11. 2016 zavrnilo.

17. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Tako prehodno stanje je lahko posledica zaužitja prevelike količine alkohola, mamil, hipnoze, pa tudi kompulzivne sile ali grožnje tretjega, ki lahko izključita oškodovalčevo prištevnost zaradi začasne duševne motnje (komentar OZ, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, stran 804).

Datum zadnje spremembe:

25.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 47/2023
• VSL sklep Cst 60/2011
• VSL Sklep Cst 643/2017