<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cpg 315/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.315.2017
Evidenčna številka:VSL00000810
Datum odločbe:04.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Zima Jenull (preds.), Ladislava Polončič (poroč.), Lidija Leskošek Nikolič
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba - opravičba začasne odredbe - vložitev tožbe - prenehanje veljavnosti začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - ustavitev postopka zavarovanja brez predloga dolžnika - potrdilo o oddaji pošiljke - neenotna sodna praksa

Jedro

Že dikcija prvega in drugega odstavka 278. člena ZIZ jasno kaže, da v prvem primeru sodišče postopek zavarovanja ustavi po uradni dolžnosti, za ustavitev po drugem odstavku pa je potreben dolžnikov predlog. Če bi bil namen zakonodajalca, da se tudi na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ postopek ustavi na predlog dolžnika, potem ni potrebe, da so dejanski stanovi iz prvega odstavka tega člena sploh urejeni v posebnem odstavku. Upnik dobi pouk, kako ravnati, da sodišče postopka zavarovanja ne ustavi, dolžnik pa ne bi dobi pouka, kako ravnati, kadar upnik ne ravna po nalogu sodišča, da sodišče postopek ustavi.

Zmotno je stališče, da se že z vložitvijo kakršnekoli tožbe, tudi take, za katero zahtevek z začasno odredbo ni varovan, opraviči izdaja začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Izpodbijani sklep

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja z začasno odredbo Zg 31/2016 z dne 2. 8. 2016 ustavilo in razveljavilo vsa opravljena dejanja zavarovanja (1. točka izreka) ter upniku naložilo, da mora dolžniku povrniti 1.415,25 EUR stroškov postopkov zavarovanja, v primeru zamude pa plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (2. točka izreka).

3. V obrazložitvi je pojasnilo, da je s sklepom z dne 2. 8. 2016 izdalo začasno odredbo, z vsebino razvidno iz I. 1. in I. 2. točke izreka. S tem sklepom (red. št. 5) je v III. izreka upniku naložilo, da mora v petnajstih dneh vložiti ustrezno tožbo, da upraviči začasno odredbo in v istem roku v spis vložiti dokazilo o vloženi tožbi. Istočasno ga je opozorilo na posledice iz 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), če ne bi ravnal tako, kot mu je naloženo. Upnik je sklep o zavarovanju prejel 4. 8. 2016. Dne 19. 8. 2016 je sodišče obvestil, da je tožbo vložil, vendar dokazila o tem k obvestilu ni priložil. Ker je sodišče z opravljenimi poizvedbami ugotovilo, da tožba ni bila vložena, je na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo vsa (morebitna) opravljena dejanja zavarovanja.

Pritožba upnice

4. Proti temu sklepu se je upnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Navedla je, da je dokazilo o vloženi tožbi vložila v spis, sicer pa se je na vloženo tožbo II P 1786/2016 sklicevala tudi v vlogah tekom postopka. Navedla je, da je na podlagi te sodbe sodišče izdalo zamudno sodbo in med drugim, da se lahko postopek zavarovanja ustavi zgolj na podlagi predloga dolžnice, ne pa po uradni dolžnosti. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena, na odločilne pritožbene navedbe pa je odgovorjeno v nadaljevanju.

Pravna podlaga

6. Po določilu drugega odstavka 277. člena ZIZ sodišče takrat, kadar izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe, določi upniku, kakšno tožbo mora vložiti, da odredbo opraviči. Hkrati mu določi rok, v katerem je dolžan to opraviti in o tem sodišču predložiti dokazilo ter ga opozoriti na posledice iz prvega odstavka 278. člena tega zakona.

7. Po prvem odstavku 278. člena ZIZ sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja v treh primerih in sicer (1) če upnik v določenem roku ne vloži tožbe iz drugega odstavka 278. člena, (2) če ne predloži dokazila o vloženi tožbi in (3) če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, pretekel.

8. Po drugem odstavka 278. člena ZIZ pa sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.

Odgovori na posamezne pritožbene navedbe

9. Že iz zgoraj povzetih določil je razvidno, da je zmotno pritožbeno stališče, da lahko sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi v situaciji iz prvega odstavka 278. člena ZIZ le na predlog dolžnika. Že dikcija prvega in drugega odstavka 278. člena ZIZ jasno kaže, da v prvem primeru sodišče postopek zavarovanja ustavi po uradni dolžnosti, za ustavitev po drugem odstavku pa je potreben dolžnikov predlog. Če bi bil namen zakonodajalca, da se na tudi na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ postopek ustavi na predlog dolžnika, potem ni potrebe, da so dejanski stanovi iz prvega odstavka tega člena sploh urejeni v posebnem odstavku. Poleg tega bi moralo sodišče v začasni odredbi tudi dolžnika opozoriti, da bo, če upnik tožbe ne bo vložil in o tem sodišču ne bo predložil dokaza, postopek ustavilo, to storilo le na njegov predlog. Opozorila dolžniku pa zakon ne predvideva. Brez takega pouka dolžnika, pa bi pomenilo tako tolmačenje prvega odstavka 278. člena ZIZ, za kakršno se poteguje pritožnica, protiustavno ureditev, saj stranke ne bi bile enako obravnavane. Upnik dobi pouk, kako ravnati, da sodišče postopka zavarovanja ne ustavi, dolžnik pa ne bi dobi pouka, kako ravnati, kadar upnik ne ravna po nalogu sodišča, da sodišče postopek ustavi. Zato tožnica tudi s sklicevanjem na sodno prakso1 ne more s pritožbo uspeti. Sicer pa je sodna praksa na tej točki različna.2

10. Na podlagi 15. člena ZIZ se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljala določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP). ZPP dokaznih pravil ne pozna. Skladno z določilom 8. člena ZPP sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

11. V dokaz, da je upnica vložila tako tožbo, ki z izdano začasno odredbo3 varuje njen zahtevek, je na sodišče prve stopnje poslala le potrdilo o oddaji poštne pošiljke. Iz tega potrdila je razvidno, da je 19. 8. 2016 na pošti priporočeno oddala pošiljko naslovljeno na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki tehta 0,575 kg. Ker upnico zastopa odvetniška pisarna, za katero je znano, da pred sodiščem pogosto zastopa interese različnih strank, s predložitvijo potrdila z dne 19. 8. 2016, ki je pripet k obvestilu z dne 19. 8. 2016 (pri list. št. 29) ni dokazala, da je vložila tožbo, kakršno bi skladno s III. točko izreka začasne odredbe z dne 2. 8. 2016 morala vložiti.

12. Po tistem, ko je sodišče presodilo, da potrdilo o oddaji poštne pošiljke ne more biti dokaz za vloženo tožbo, ni ravnalo nepravilno, ko se je tudi samo opravilo poizvedbe o vloženi tožbi proti dolžnici. Ugotovilo je, da tožbe proti dolžnici upnica kot tožeča stranka ni vložila. To ugotovitev bi pritožnica lahko izpodbila, če bi vsaj k pritožbi priložila tožbo, vendar tega ni storila. Pač pa je v pritožbi navedla, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1786/2016 pravočasno vložila tožbo. Ker pa se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod označbo P vodijo pravdne zadeve, pod označbo Pg pa gospodarske zadeve, pritožnica niti s sklicevanjem na citirano pravdo ni dokazala, da je vložila tožbo, s katero je upravičila izdano začasno odredbo proti dolžniku, ki je gospodarska družba. Zmotno je torej tudi upničino pritožbeno stališče, da se že z vložitvijo kakršnekoli tožbe, tudi take, iz katere zahtevek z začasno odredbo ni varovan, opraviči izdaja začasne odredbe.

13. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

14. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločitev o njenih stroških pritožbenega postopka oprlo na določilo prvega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ.

-------------------------------
1 VSL sklep III Cp 900/2000 z dne 6. 9. 2000, VSL sklep I Cpg 560/2001 z dne 16. 5. 2001.
2 Da sodišče na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ ustavi postopek zavarovanja brez predloga dolžnika, izhaja npr. iz sklepov VSL I Cpg 923/2016 z dne 9. 7. 2016, VSL I Cp 1186/2013 z dne 12. 6. 2013, VSK Cp 879/2007 z dne 13. 5. 2008, VSL I Cp 4081/2011 z dne 5. 1. 2012 in drugih.
3 Primerjaj prvi odstavek 270. člena ZIZ in prvi odstavek 272. člena ZIZ


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 277, 277/2, 278, 278/1, 278/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE0NTg0